- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sodba II Cpg 229/2023
ECLI:SI:VSLJ:2023:II.CPG.229.2023 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj vrednost spornega predmeta ne presega 4.000,00 EUR (495. člen ZPP). O pritožbi je zato odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP). Višje sodišče je v sporu majhne vrednosti vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo plačilo 1.143,79 EUR, z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženki je naložilo še povračilo pravdnih stroškov tožnice.
2. Zoper sodbo se laično pritožuje toženka.
3. Tožnica je odgovorila na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj vrednost spornega predmeta ne presega 4.000,00 EUR (495. člen ZPP). O pritožbi je zato odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP). Višje sodišče je v sporu majhne vrednosti vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP).
6. Spor se je nanašal na plačilo storitev prašnega barvanja kovinskih izdelkov. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica storitev izpolnila, toženka pa je obveznost prevzela, vendar izdanega računa št. 220440 ni poravnala. Zato je tožbenemu zahtevku ugodilo.
7. Pritožnica je vložila vsebinsko prazno pritožbo, v kateri navaja le, da stranki nista v poslovnem odnosu in ne drži, da bi imela toženka neporavnane obveznosti. Identično vlogo je toženka že dvakrat vložila v postopku na prvi stopnji. Ker takšna pritožba po vsebini kvečjemu izpodbija le dejansko stanje, kar ni dovoljen pritožbeni razlog, je višje sodišče prvostopenjsko sodbo lahko preizkusilo le po uradni dolžnosti, v obsegu kot mu nalaga zakon (drugi dostavek 350. člena ZPP). Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo nobenih bistvenih kršitev določb postopka, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).