Jedro

Odločitev o oprostitvi plačila sodnih taks mora temeljiti na presoji, da bodo s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka in njeni družinski člani.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni ugodilo tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v upravnem sporu zaradi posega v ustavne pravice. Povprečni mesečni nesek dohodkov na družinskega člana v tožnikovem gospodinjstvu (79.700,00 SIT neto, oziroma 156.155,00 SIT bruto) namreč presega znesek zajamčene plače (55.853,00 SIT) oziroma minimalne plače (122.600,00 SIT bruto). Zato naj ne bi plačilo sodnih taks v skupni višini 26.600,00 SIT (400 točk za tožbo v upravnem sporu, 500 točk za sklep o zavrženju tožbe ter 500 točk za pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe) predstavljalo takšnega izdatka, da bi bilo glede na 1. odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) lahko razlog za oprostitev plačila sodnih taks. Tožnik v pritožbi navaja, da temelji izpodbijana odločitev na podatku o višini njegovega dohodka v času predložitve zahtevanih listin. S plačilom sodnih taks v višini 26.600,00 SIT bi se premoženjsko stanje njegove družine spremenilo. Sodišče bi zato moralo preverjati trenutno stanje zmožnosti plačila, ne pa zgodovinsko stanje. Predlaga, da se njegovi pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu ugodi oziroma podrejeno, da se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru ni pogojev za oprostitev plačila sodne takse na podlagi 1. odstavka 13. člena ZST temelji na presoji, da s plačilom sodne takse v višini 26.600,00 SIT ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik oziroma se preživljajo njegovi družinski člani. Poleg višine taksne obveznosti, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi druge okoliščine, ki se nanašajo na preživljanje tožnika oziroma njegovih družinskih članov ter okoliščine, ki opredeljujejo tožnikov premoženjski položaj. Pritožbeno sodišče se zato strinja z njegovo presojo ter dejansko pravno podlago izpodbijanega sklepa.

Pritožbeni ugovori ne vplivajo na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Po izrecni zakonski določbi 3. odstavka 13. člena ZST mora stranka svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, predložiti zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju. Višina taksne obveznosti ne znižuje višine dohodkov na družinskega člana, ampak se glede na njeno višino ob upoštevanju premoženjskega stanja stranke, presoja ogroženost njenega preživljanja oziroma preživljanja njenih družinskih članov.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, se pritožnikova pritožba obravnava kot pritožba po ZUS-1. Pritožbeno sodišče je pritožnikovo pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 82. člena in 107. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.