Jedro

Odškodninska odgovornost odvetnika zaradi kršitve mandatne pogodbe je poslovna odškodninska odgovornost. Zastaralni rok v takem primeru začne teči prvi dan po prekršitvi pogodbene obveznosti in taka terjatev zastara v splošnem zastaralnem roku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica od tožene stranke zahtevala plačilo 66.771,42 EUR. V posledici take odločitve je tožnici naložilo povrnitev pravdnih stroškov v višini 20,00 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se pritožuje tožnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno ugodi tožbenemu zahtevku; podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi tožnica povzema ugotovitve sodbe sodišča prve stopnje ter navaja, da je odvetnik A. prevzel splošno zastopanje tožnice brez omejitev in bi moral urediti vse potrebno, kar mu dopuščajo zakoni in drugi veljavni predpisi, da bi zavaroval interese tožnice, kar pa ni storil, saj ni vložil tožbe zaradi napake odvetnice S. kljub temu, da se je o tem pogovarjal s tožnico. Iz njegove izpovedbe izhaja, da takšne tožbe ne bi vložil, ker to ni njegova praksa, da bi vlagal tožbe zoper kolege odvetnike in je s tem kršil mandatno pogodbo. Do tega vprašanja se sodba ne opredeli, saj se ukvarja, kdaj je poteklo zastaranje iz naslova poklicne dejavnosti odvetnice S. V zvezi z zastaranjem pa tožnica navaja, da je petletni zastaralni rok začel teči od vložitve tožbe ne pa od prejema sodbe Vrhovnega sodišča RS.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretni pravdi tožnica uveljavlja od tožene stranke odškodnino zaradi kršitve mandatne pogodbe odvetnika A., ki je na podlagi pooblastila zastopal tožnico od 27. 11. 2007 do 8. 6. 2010 zaradi tega, ker ni vložil odškodninske tožbe zaradi nepravilnega ravnanja odvetnice S. v delovnem sporu pred Delovnim sodiščem.

Odškodninska odgovornost odvetnika zaradi kršitve mandatne pogodbe je poslovna odškodninska odgovornost, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Zastaralni rok v takem primeru začne teči prvi dan po prekršitvi pogodbene obveznosti (prvi odstavek 366. člena OZ) in taka terjatev zastara v splošnem zastaralnem roku (346. člen v zvezi s členom 352/3 OZ). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožnica s škodo zaradi domnevne strokovne napake odvetnice S. seznanjena z izdajo sodbe Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 536/2007 z dne 16. 12. 2008 in da je zastaranje začelo teči takrat in ne z vložitvijo tožbe 21. 3. 2005 kot neutemeljeno trdi v pritožbi tožnica. Ob preklicu pooblastila odvetniku A. 8. 6. 2010 je tožnica še vedno imela možnost vložiti odškodninsko tožbo zaradi nepravilnega dela odvetnice S. in zaradi tega med domnevnim protipravnim ravnanjem odvetnika A. in domnevno škodo ni podana vzročna zveza. Sicer pa iz razlogov izpodbijane sodbe, ki temelji na oceni izvedenih dokazov, izhaja, da odvetnik ni napravil napake, ker mandata za vložitev odškodninskega zahtevka zoper odvetnico S. ni sprejel in tega tudi ne sprejme v drugih primerih, ker se s to vrsto zahtevkov ne ukvarja. S tako dokazno oceno se pritožbeno sodišče strinja in jo v celoti sprejema. Z nasprotnimi pritožbenimi trditvami v pritožbi, da je pooblastila odvetnika A. tudi za vložitev odškodninske tožbe, kot že navedeno, tožnica izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, v katero pritožbeno sodišče ne dvomi. Tožnica se tudi ne more uspešno sklicevati na mnenje odvetnika K., kdaj je začelo teči zastaranje, saj gre za mnenje, na katerega sodišče ni vezano.

Glede na navedeno je bilo pritožbo tožnice zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).