- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSM sklep Cp 684/99
ECLI:SI:VSMB:1999:CP.684.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Odlog izvršbe in upoštevna znatnejša škodaSodna praksa obravnava vprašanje, ali je pri nepremičninski izvršbi mogoče odložiti izvršbo na podlagi nevarnosti nastanka znatnejše škode, ki jo dolžnica ni izkazala.
- Ugotovitev dejanskega stanjaSodišče presoja, ali je dolžnica izkazala nevarnost nastanka upoštevne znatnejše škode, pri čemer ugotavlja, da je bila realizacija izvršilnega naslova pričakovana.
- Relevantnost škodeSodba se osredotoča na to, da škoda, ki dolžnici grozi, ni relevantna za odločitev o odlogu izvršbe, saj ne gre za nepričakovane dogodke.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pri nepremičninski izvršbi za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ ni upoštevna znatnejša škoda, ki jo je po rednem teku stvari mogoče pričakovati.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo uveljavljani odlog izvršbe, ob ugotovitvi, da dolžnica ni izkazala nevarnosti nastanka upoštevne znatnejše škode po prvem odstavku 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.
Proti taki prvostopni odločitvi se pritožuje dolžnica iz smiselnih pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z navedeno prvostopno ugotovitvijo in predlaga ustrezno spremembo prvostopnega sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, obravnavani predlog za odlog izvršbe presojalo z vidika pogojev, določenih po prvem odstavku 71. člena ZIZ. Pravilno je ugotovilo, da v zadevi ni izkazana nevarnost, ki jo zahteva prvi odstavek 71. člena ZIZ, ker škoda, ki dolžnici grozi v zvezi z realizacijo izvršbe (izvršilnega naslova), za odločitev o obravnavanem predlogu ni relevantna škoda. Takšna bi bila, v kolikor bi grozila dolžnici v posledici nepričakovanega teka dogodkov in na katere sama ne bi mogla imeti vpliv. Česa takšnega dolžnica ne navaja niti v pritožbi, ko le trdi, da bi se z izpraznitvijo predmetnega poslovnega prostora znašla njena družina v materialni stiski, saj se v glavnem preživlja z dohodkom, ki ga sama ustvarja z izvajanjem gospodarske dejavnosti v teh prostorih. Tako je bila za dolžnico že od pravnomočnosti izvršilnega naslova dalje (drugostopna sodba je bila izdana dne 28/1-1997) prisilna realizacija izvršilnega naslova vsekakor pričakovana.
Ko pritožbeno sodišče ob pregledu zadeve tudi ni našlo uradno upoštevnih kršitev procesnega in materialnega prava (člen 365/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 v zvezi s členom 381 istega zakona in 15. členom ZIZ), je bilo odločiti kot v izreku po določilih 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
O stroških ni odločeno, ker niso zahtevani.