Jedro

Upravno sodišče Republike Slovenije je že večkrat zavzelo stališče, da se BPP lahko dodeli osumljencu kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena zaporna kazen, za pravno svetovanje in zastopanje v fazi izvajanja posameznih preiskovalnih dejanj pred okrajnim sodiščem. Po presoji sodišča to še toliko bolj velja za pravno svetovanje in zastopanje v fazi odločanja o zahtevi za preiskavo in v preiskavi, saj gre pri tem za kazniva dejanja, za katera so zagrožene daljše zaporne kazni kot v primerih pred okrajnimi sodišči.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 809/2024 z dne 21. 8. 2024 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Povzetek izpodbijane odločbe

1.Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v kazensko preiskovalnem postopku na prvi stopnji pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. I Kpr 2373/2024.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka prošnjo zavrnila kot preuranjeno. Ugotovila je, da iz vpisnika Okrožnega sodišča v Ljubljani izhaja, da je tožnik osumljen, da je storil tri kazniva dejanja velike tatvine, od tega dve kaznivi dejanji v sostorilstvu, in da v kazenskem postopku še niso bila opravljena nobena zaslišanja niti ni bila razpisana obravnava. V postopku je prišlo zgolj do zahteve za preiskavo z dne 11. 1. 2024. Obstaja verjetnost, da bo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani obtožni predlog umaknilo, kar pomeni, da do zaslišanj sploh ne bo prišlo. Če bo prišlo do vložitve obtožnega predloga oziroma do razpisa zaslišanj oziroma glavne obravnave, pa bo tožnik lahko vložil novo prošnjo za dodelitev BPP. Tožnica je tako zaključila, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega kriterija za dodelitev BPP, zato se v presojo materialnega kriterija iz 24. člena ZBPP ni spuščala.

Tožbene navedbe

3.Tožnik vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, zaradi katere je tožena stranka tudi napačno ugotovila dejansko stanje. Poudarja, da se mu v kazenskem postopku očita več kaznivih dejanj tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za katera je zagrožena zaporna kazen do pet let za vsako kaznivo dejanje. Ker tožniku grozi odvzem prostosti, je zanj bistvenega pomena, da se brani z ustreznim pravnim strokovnjakom. Že Ustavno sodišče je poudarilo, da je pravica do obrambe ena temeljnih ustavnih pravic in strokovna pomoč, ki jo lahko nudi le zagovornik, velja za eno od jamstev, ki jih daje Ustava RS. Pravica do obrambe s pomočjo zagovornika je tudi bistven element pravice do poštenega sojenja. Tožnik se sklicuje tudi na Direktivo (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 10. 2016 (v nadaljevanju Direktiva 2016/1919), ki je bila sprejeta za zagotavljanje pravice do poštenega sojenja in iz nje izhajajoče pravice do obrambe v zvezi z BPP, konkretno na določbe 2., 4. in 11. člena. Pravica do obrambe je zagotovljena tudi s 47. in 48. členom Listine EU o temeljnih pravicah in 14. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki prav tako zavezuje Republiko Slovenijo. Tudi iz Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) izhaja, da je v primerih, ko je predpisana sankcija odvzema prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev. Navedeno pomeni, da organ, ki odloča o odobritvi BPP, nima pravice, da na podlagi presoje o možnostih učinkovite obrambe s svojim ravnanjem določi način obrambe. Obdolženec ima v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pravico do zagovornika ves čas tega kazenskega postopka. V primeru preiskave mora imeti obdolženec pravico, da njegov zagovornik sodeluje na zaslišanju pred odločitvijo o zahtevi za preiskavo, pri čemer je treba obrambo pripraviti že pred zaslišanjem. Toženka je spregledala, da je smisel pravice do zagovornika v tej fazi postopka strokovna seznanitev z obtožnim predlogom in spisovnim gradivom, posvet z obdolžencem glede vsebine obtožbe in načina obrambe. Poleg tega je neutemeljena ugotovitev tožene stranke, da obstaja verjetnost, da bo Okrožno državno tožilstvo umaknilo zahtevo za preiskavo. To je povsem neživljenjsko in nelogično, saj je bila ta zahteva tožniku že vročena, tožilstvo pa je ne bi vložilo, če ne bi bilo prepričano, da obstaja vsaj utemeljen sum, da je tožnik storil očitano mu kaznivo dejanje. Od tedaj naprej ni bilo izvedeno nobeno procesno dejanje, ki bi lahko omajalo ta utemeljen sum. Sklepno tožnik predlaga sodišču, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

Sodna presoja

K I. točki izreka:

5.Tožba je utemeljena.

6.Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP po tem, ko mu je bila vročena zahteva za preiskavo v kazenski zadevi, v kateri je osumljen treh kaznivih dejanj velike tatvine po 205. členu KZ-1, za katero je predpisana zaporna kazen do petih let zapora.

7.V skladu s 1. členom ZBPP je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati.

8.Po določbi 7. člena ZBPP se BPP med drugim lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred sodišči. Stališče tožene stranke, da je tožnikova prošnja preuranjena zgolj zaradi hipotetične in z ničemer utemeljene možnosti, da bo tožilstvo umaknilo obtožni predlog (pri čemer bi bilo treba v obravnavani zadevi govoriti o možnosti, da tožilstvo ne bo vložilo obtožnice, saj gre za postopek, ki teče pred okrožnim sodiščem (torej bo vložena obtožnica in ne obtožni predlog) in v katerem je bila v času izdaje izpodbijane odločbe vložena zahteva za preiskavo, kar pomeni, da obtožnica še ni bila vložena, op. sodišča), ni pravilno. Kazenski postopek se v skladu z 19. členom ZKP sicer formalno začne šele na zahtevo upravičenega tožilca (torej z obtožnico ali z obtožnim predlogom), vendar pa gre pri preiskavi za fazo postopka, ki jo vodi preiskovalni sodnik (prvi odstavek 171. člena ZKP), torej za postopek pred sodiščem, njena izvedba pa lahko neposredno vpliva na odločitev o vložitvi obtožnice ter na nadaljnji kazenski postopek. Ob upoštevanju navedenega je po presoji sodišča 7. člen ZBPP, izhajajoč iz pravnih jamstev v kazenskem postopku, kot so konkretizirana v drugi alineji 29. člena Ustave in c točki tretjega odstavka 6. člena EKČP, treba razlagati na način, da se BPP lahko dodeli tudi osumljencu kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena zaporna kazen, za pravno svetovanje in zastopanje v fazi preiskave in v fazi odločanja sodišča o vloženi zahtevi za preiskavo (v okviru katere sodišče v skladu z drugim odstavkom 169. člena ZKP praviloma tudi zasliši osumljenca). Upravno sodišče Republike Slovenije je že večkrat zavzelo stališče, da se BPP lahko dodeli osumljencu kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena zaporna kazen, za pravno svetovanje in zastopanje v fazi izvajanja posameznih preiskovalnih dejanj pred okrajnim sodiščem. Po presoji sodišča to še toliko bolj velja za pravno svetovanje in zastopanje v fazi odločanja o zahtevi za preiskavo in v preiskavi, saj gre pri tem za kazniva dejanja, za katera so zagrožene daljše zaporne kazni kot v primerih pred okrajnimi sodišči.

9.Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva in nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi, če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

10.Po določbi druge alineje 29. člena Ustave RS velja pravica do obrambe z zagovornikom za eno temeljnih ustavnih pravic, pri čemer je strokovna pomoč, ki jo lahko obdolženemu nudi zagovornik, eden od bistvenih elementov pravice do poštenega sojenja. Namen navedene določbe je namreč, da se obdolžencem zagotovi enakost strank v kazenskem postopku ne glede na njihov premoženjski status oziroma položaj.

11.Prav tako tudi 6. člen EKČP v točki c izrecno določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Glede na to, da je bila tožniku že vročena zahteva za preiskavo, kar ima neposreden vpliv na nadaljevanje kazenskega postopka, je nedvomno v skladu s 7. členom ZBPP, da mu je omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku že v tej fazi postopka, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako na enak način varovana njegova pravica do poštenega sojenja, kot v primeru osumljenca, ki si zaradi premoženjskega statusa lahko privošči odvetnika.

12.Enako stališče je izrazilo Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 s pojasnilom, da prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP nista v neskladju z določbo 29. člena Ustave RS in tudi ne z določbo c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP in da ju je mogoče razlagati tako, da se navedeni vidik človekove pravice do poštenega sojenja v obliki pravice do obrambe lahko uresničuje v celoti. Navedlo je tudi, da je uporaba te zakonske določbe zaradi posebne narave kazenskih postopkov ter zagotovitve pravice do obrambe specifična in povezana z Ustavo RS in EKČP. V kazenski zadevi je treba kot temeljni in ključni okoliščini upoštevati težo dejanja in predpisane kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec, česar tožena stranka v izpodbijanem aktu ni presojala, pa bi morala.

13.Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 dodalo, da ZBPP ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena. Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev. Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca v zvezi s tem pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih sodnih postopkih. Tožena stranka pa zaradi napačne uporabe določbe 24. člena ZBPP v izpodbijani odločbi navedenih kriterij ni uporabila, saj ni presojala niti teže kaznivega dejanja niti predpisane kazni niti zapletenosti zadeve niti osebnostnih lastnosti obdolženca.

14.Zato je sodišče zaradi nepravilne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v izpodbijanem delu ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje (4. točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V novem postopku bo tožena stranka morala upoštevati navedeni vidik uporabe 24. člena ZBPP in ob presoji ostalih zakonskih pogojev ponovno odločiti o prošnji tožnika. Glede tožbenih ugovorov v zvezi z Direktivo 2016/1919 pa sodišče pripominja, da se ta uporablja le v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje. Listina EU o temeljnih pravicah pa se uporablja le za institucije, organe, urade in agencije Unije ob spoštovanju načela subsidiarnosti, za države članice pa samo, ko izvajajo pravo Unije.

15.Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov ugotovilo, da je treba tožbi ugoditi.

K II. točki izreka:

16.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR, ob upoštevanju 22 % DDV pa v skupni višini 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

Tožnik sicer v zadnjem odstavku na 2. strani tožbe navaja 204. člen KZ-1, ki se nanaša na tatvino, vendar sodišče šteje, da gre pri tem za pomoto. Tožnik namreč v predhodnih odstavkih navaja, da je osumljen velike tatvine, v nadaljevanju pa tudi, da mu grozi do pet let zapora za vsako od kaznivih dejanj (za kaznivo dejanje tatvine je v skladu s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 zagrožena kazen do treh let, za kaznivo dejanje velike tatvine pa v skladu s prvim odstavkom 205. člena KZ-1 kazen do petih let zapora). Tudi tožena stranka v izpodbijani odločbi navaja, da je tožnik osumljen več kaznivih dejanj velike tatvine.

Gl. prim. I U 151/2022-9 z dne 29. 3. 2022, II U 167/2018 z dne 20. 6. 2018, II U 375/2019 z dne 7. 8. 2019, ter I U 1810/2021 z dne 12. 1. 2022.

Prvi odstavek 51. člena Listine EU o temeljnih pravicah.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 7, 24

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.