Jedro

Kadar tekom pravde o pravici do preživnine nepreskrbljenega zakonca toženec umre, ni razlogov za ustavitev postopka, ker gre za premoženjski zahtevek, ki se lahko realizira za čas od uveljavljanja do smrti in je iztožljiv od dedičev, kolikor obstaja zapustnikovo premoženje. Premoženjska pa je tudi pravica do družinske pokojnine, ki bi jo nepreskrbljeni zakonec lahko pridobil v skladu s 1. odst. 76. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, če bi mu bila s sodbo priznana pravica do preživnine.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo pravdni postopek z ugotovitvijo, da je toženec med postopkom umrl, pravica do preživnine nepreskrbljenega zakonca pa ni podedljiva.

Zoper ta sklep se pritožuje tožnica po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavti ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je res, da preživnina nepreskrbljenega zakonca ni podedljiva, vendar pa gre preživnina, ki se je natekla od vložitve tožbe do smrti zakonca, ki je dolžan plačevati preživnino, v breme dedičev, če kaj podedujejo od zapustnika. Nadalje pa navaja, da je sodišče prve stopnje zlasti prezrlo dejstvo, da je tožnica s tem, ko je podala izjavo, da nadaljuje pravdo zoper dediče, hotela doseči izdajo ugotovitvene sodbe, da je do uveljavljane preživnine upravičena, s katero bi potem tudi uveljavljala družinsko pokojnino.

Pritožba je utemeljena.

Res je sicer, da je pravica do preživnine nepreskrbljenega zakonca osebnostna pravica v smislu družinskega prava in kot taka tudi nepodedljiva. Vendar pa je tožnica, ki tako pravico uveljavlja še vedno živa in jo uveljavlja zase. Poleg tega pa tožnica s svojim zahtevkom uveljavlja le premoženjsko pravico, ki pa je kot obveznost na drugi strani podedljiva in iztožljiva od dedičev, v kolikor obstaja zapustnikovo premoženje. Da gre res za premoženjsko pravico izhaja tudi iz tega, kakor utemeljeno opozarja pritožnica, da uveljavlja že nateklo preživnino od vložitve tožbe do smrti toženca, premoženjska pa je tudi pravica do družinske pokojnine, ki bi jo lahko pridobila tožnica v skladu s 1. odst. 76. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, če bi ji bila s pravnomočno sodbo priznana pravica do preživnine nepreskrbljenega zakonca.

Ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni pogojev za nadaljevanje postopka je torej materialnopravno zmotna, zaradi zmotnega stališča pa pravnorelevantna dejstva pa so bila raziskana. Zaradi zgoraj navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odst. 370. čl. ZPP pritožbi tožnice ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, v teku katerega bo sodišče prve stopnje moralo, ob upoštevanju smrti toženca in temu ustrezne spremembe tožbe, meritorno obravnavati zadevo in odločiti o (modificiranem) tožbenem zahtevku tožnice.