Jedro

Tožnica zahteva, da ji tožena stranka v skladu z določbo prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 170. člena zakona o obligacijskih razmerjih, poravna škodo, ki ji jo je povzročil lečeči zdravnik s prepozno vloženo zahtevo za priznanje pravice do invalidnine zaradi telesne okvare. Zato v tem primeru ne gre za socialni spor v smislu določb prvega odstavka 5. člena ZDSS, ne gre pa tudi za spor o odškodnini za škodo po drugem odstavku 5. člena ZDSS, saj bi morala za ugotovitev pristojnosti po tem določilu biti škoda povzročena zavarovancu ali zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem, ne pa zaradi malomarnosti tretje osebe. Zato tudi po tej določbi ne gre za spor, za katerega obravnavo bi bilo pristojno specializirano sodišče.

Izrek

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.

Obrazložitev

Tožeča stranka je 11.3.1999 pri Okrajnem sodišču v Žalcu proti toženi stranki vložila tožbo zaradi plačila 199.533,00 SIT s pripadki. Ta znesek naj bi predstavljal škodo, ki jo je tožnica utrpela zato, ker je njen lečeči zdravnik prepozno vložil na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zahtevek za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro.

Okrajno sodišče v Žalcu se je s sklepom z dne 26.8.1999 izreklo za stvarno nepristojno in je zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Menilo je, da gre v sporni zadevi za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, torej za socialni spor, tako da je glede na določbo prve alinee 2. točke prvega odstavka 5. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) za odločanje v tem sporu pristojno sodišče, ki odloča v socialnih sporih.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani z odstopom pristojnosti ni soglašalo, ampak je na podlagi določbe prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 25. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) sprožilo spor o pristojnosti.

Sprejelo je stališče, da v spornem primeru ne gre za spor o pravici do ali iz pravice do invalidskega zavarovanja, ampak za spor o odškodnini za škodo, ki naj bi bila povzročena tožnici zaradi malomarnega ravnanja njenega lečečega zdravnika. To pa pomeni, da spor glede na določbe ZDSS ni socialni spor. Predlagalo je, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloči o stvarni pristojnosti.

Za odločanje v sporu je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.

Po določbi 1. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS je socialno sodišče pristojno odločati tudi v socialnih sporih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če gre za spor o pravici do in iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, za spor v zvezi z ugotavljanjem delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, v sporih iz priznanja in dokupa zavarovalne dobe, v sporih o vključavenju v prostovoljno zavarovanje in v sporih v zvezi s plačevanjem prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tožnica s tožbo ne uveljavlja nobene od naštetih pravic, saj zahteva, da ji tožena stranka v skladu z določbo prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 170. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list RS, št. 29/78 do 57/89), poravna škodo, ki ji jo je povzročil lečeči zdravnik s prepozno vloženo zahtevo za priznanje pravice do invalidnine zaradi telesne okvare. Zahtevek je bil, kljub njenim stalnim urgencam, vložen več kot pet let po operaciji, zaradi česar ji je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko priznal invalidnino (171. člen v zvezi s 180. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ - Uradni list RS, št.12/92, 5/94, 7/96 in 54/98) šele od 1.12.1995 dalje, namesto že od nastanka telesne okvare 21.12.1990. Zato v tem primeru ne gre za socialni spor v smislu določb prvega odstavka 5. člena ZDSS, ne gre pa tudi za spor o odškodnini za škodo po drugem odstavku 5. člena ZDSS, saj bi morala za ugotovitev pristojnosti po tem določilu biti škoda povzročena zavarovancu ali zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem, ne pa zaradi malomarnosti tretje osebe. Zato tudi po tej določbi ne gre za spor, za katerega obravnavo bi bilo pristojno specializirano sodišče. Obravnavani spor je premoženjski spor, ki je v širšem smislu sicer nastal v postopku izvajanja pravic iz invalidskega zavarovanja, vendar ne predstavlja socialnega spora (spora iz invalidskega zavarovanja) v smislu določb ZDSS. Ker je socialno sodišče pristojno samo za odločanje v sporih, za katere je tako izrecno določeno v ZDSS, socialno sodišče ni pristojno za odločanje v spornem primeru.

Zato je ob upoštevanju določb prvega odstavka 24. in drugega odstavka 25. člena zakona o pravdnem postopku in določb II/1. točke 99. člena in prvega odstavka 114. člena zakona o sodiščih (ZS - Uradni list RS, št. 19/94, 45/95 in 38/99) Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.

Določbe bivših zveznih predpisov je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).