Jedro

ZMZPP določa, da toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške, če v državi, katere državljan je tožnik, državljani Republike Slovenije niso dolžni dajati varščine (1. točka 1. odstavka 91. člena). 2. odstavek navedenega člena pa določa, da če nastane dvom o tem, ali so državljani Republike Slovenije po 1. točki 1. odstavka tega člena dolžni dati varščino v državi, katere državljan je tožnik, da pojasnilo ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo tožene stranke za plačilo tožniške varščine.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi kršitev pravil postopka, zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava (pritožbeni razlogi po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevku za plačilo tožniške varščine ugodi, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožečima strankama pa v vsakem primeru naloži plačilo pritožbenih stroškov tožene stranke, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za njihovo plačilo dalje, do plačila.

Drugo tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, naj pritožbo zavrne kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdi.

Pritožba je utemeljena.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da drugo tožeča stranka sodišču ni priložila ustreznega pooblastila za zastopanje. Iz predloženega pooblastila v spisu je razvidno, da je drugo tožeča stranka odvetniško družbo pooblastila za zastopanje v postopkih pred sodišči, kar zajema opravo vseh pravdnih dejanj v postopkih. Ker v obravnavanem primeru postopek teče pred sodiščem in je pooblaščenka v spis priložila originalno pisno pooblastilo, podpisano s strani direktorice pravne osebe, ni nobenega dvoma, da gre za pooblastilo dano za zastopanje pred sodišči, torej tudi v predmetnem postopku. Zatrjevana absolutna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka v smislu 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP glede na navedeno ni podana, sicer pa se na to kršitev lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila pravilno zastopana, ne pa nasprotna stranka.

Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenim očitkom, da je prvostopno sodišče napačno uporabilo določbe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da ima drugo tožeča stranka sedež v Republiki Italiji, ki je članica Evropske unije, zaradi česar je v zvezi z plačilom varščine za pravdne stroške napačno uporabilo določilo 12. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, po katerem je prepovedano vsakršno razlikovanje glede na državljanstvo tam, kjer se uporablja pogodba.

Ker ima drugo tožeča stranka BB sedež v Republiki San Marino, ki ni članica Evropske unije, bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru uporabiti določila 91. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur. l. RS, št. 56/99, v nadaljevanju ZMZPP) in na podlagi tega ugotoviti ali ima toženec pravico do varščine za pravdne stroške. 91. člen ZMZPP v 1. točki 1. odstavka določa, da toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške, če v državi, katere državljan je tožnik, državljani Republike Slovenije niso dolžni dajati varščine. 2. odstavek navedenega člena pa določa, da če nastane dvom o tem, ali so državljani Republike Slovenije po 1. točki 1. odstavka tega člena dolžni dati varščino v državi katere državljan je tožnik, da pojasnilo ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Ker Republika San Marino ni članica Evropske unije in tudi ni ratificirala Haaške konvencije o civilnem postopku z dne 17. julija 1905, je v skladu z 2. odstavkom 91. člena ZMZPP pred odločitvijo o pravici do varščine za pravdne stroške potrebno pridobiti pojasnilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, glede obstoja dejanske vzajemnosti dolžnosti dati varščino in šele potem odločiti o zahtevi za plačilo varščine.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, pritožbeno sodišče pa te kršitve glede na naravo stvari ne more samo odpraviti, zato je treba izpodbijani sklep že iz tega razloga razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pri pregledu spisa je pritožbeno sodišče tudi ugotovilo, da je v obravnavani zadevi tožbo vložila prvo tožeča stranka AA. Dne 4. 12. 2009 pa je drugo tožeča stranka BB vložila pripravljalno vlogo, v kateri je izjavila, da vstopa v pravdo v stanju, v kakšnem je, na strani tožeče stranke in povzema vse njene navedbe. Tožena stranka je ugovarjala vstopu drugo tožeče stranke v pravdo, ker pogoji po 191. členu ZPP niso podani ter sodišču predlagala, da odloči o vprašanju vstopa drugo tožeče stranke v pravdo. V nadaljevanju je drugo tožeča stranka z vlogo z dne 4. 1. 2010 vložila pripravljalno vlogo kot tožbo, v kolikor sodišče ne prizna vloge sospornika na aktivni strani po zadnjem odstavku 191. člena ZPP ter kot stranskega intervenienta, ki ima pravni interes, da tožeča stranka zmaga. Sodišče prve stopnje je 5. 1. 2010 razpisalo narok v postopku zavarovanja za izdajo začasne odredbe, iz katerega je razvidno, da je pravno osebo BB navedlo kot stranskega intervenienta, v izpodbijanem sklepu pa je to pravno osebo sodišče prve stopnje označilo kot drugo tožečo stranko.

Sodišče prve stopnje o nobenem od predlogov družbe BB, od katerih rešitve je odvisen njen procesni položaj v obravnavani zadevi ni odločilo. Glede na podredno uveljavljanje predlogov, pa procesni položaj imenovanega subjekta v obravnavanem postopku ni jasen, zato je v zvezi z izpodbijanim sklepom podana tudi bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.

Glede na zgoraj navedeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju najprej odloči o procesnem položaju družbe A.S.P. S. M., S.r.l..

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).