Jedro

Tožnik v postopku ni dokazal, da ni lastnik vozil, ki sta v evidenci upravne enote vpisani na njegovo ime, zato se dejstva, vpisana v evidenco, štejejo za resnična.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku osebnega stečaja, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. St 75/2012. V obrazložitvi odločbe navaja, da se pri odločanju o BPP upošteva tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o njegovih dohodkih in premoženju ter dohodkih in premoženju njegovih družinskih članov. Navedeno izjavo prosilec poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Organ za BPP pa po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc. Če prosilec v svoji izjavi navede neresnične podatke, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik v prošnji navedel, da ni lastnik ali solastnik osebnega vozila. Iz dopisa Upravne enote Lenart, št. 021-604/2012/4 z dne 29. 5. 2012, pa je razvidno, da je tožnik lastnik osebnega avtomobila Ford Galaxy 2.0 GLX, letnik 1995 in osebnega vozila Kia Clarus Wagon 1.8, letnik 1999. Ker je torej tožnik v vlogi navajal neresnične podatke, je tožena stranka njegovo vlogo na podlagi 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) zavrnila.

Tožnik v tožbi ugovarja ugotovitvam tožene stranke, da je lastnik dveh osebnih vozil. Navedenih vozil nima že več kot 2 leti, vendar je nastala težava, ker ju ne more odjaviti iz registra pri Upravni enoti v Lenartu. Za avto Ford Galaxy ne najde prometnega dovoljenja, tablice so se zgubile, zato ni možna odjava iz prometa ter je avto šel za rezervne dele. Vozilo Kia Clarus je bilo karambolirano in ga je podaril „ciganom za razrez pločevine“, da se je rešil neuporabnega vozila. Ima sicer prometno dovoljenje, ne pa registrskih tablic, zato tudi tega vozila ne more odjaviti. Prosi, da se postopek za dodelitev BPP vodi naprej nemoteno, zato je sodišče štelo, da smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP, ki določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka istega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena pa se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik v svoji vlogi v obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v rubriki ali je lastnik osebnega vozila, obkrožil odgovor ne. Nadalje je iz spisa razvidno, da je tožena stranka pri Upravni enoti Lenart o tem opravila poizvedbe, ter da je iz podatkov uradne evidence o registriranih motornih vozilih razvidno, da je tožnik lastnik dveh osebnih vozil in sicer Ford Galaxy 2.0 GLX in Kia Clarus. Navedena dejstva pa tudi po presoji sodišča potrjujejo pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je tožnik v vlogi navedel neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcijo zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke. Kot navajanje neresničnih podatkov se po sodni praksi šteje tudi zamolčanje podatkov. Pri tem pa ni relevanten njegov subjektivni odnos oz. namen oz. ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični.

V konkretnem primeru iz podatkov spisa nedvomno izhaja, da je tožnik v vlogi izrecno navedel, da ni lastnik motornega vozila. V tožbi tožnik ugovarja, da navedenih vozil nima že več kot 2 leti, vendar pa ju ne more odjaviti iz registra spornih vozil, ker nima več tablic, prav tako je en avto šel za rezervne dele, drugega pa je podaril ciganom. Navedenih dejstev, ki jih tožnik niti ni dokazal, pa v obravnavani zadevi ni mogoče upoštevati. O registraciji vozil se vodi evidenca registriranih vozil pri pristojni upravni enoti. Potrdilo, ki je izdano o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, predstavlja v skladu z določbo 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) javno listino. Za javno listino pa velja, da je tisto, kar je v njej potrjeno ali določeno, resnično. V dokaznem postopku pa lahko stranka ob izpolnitvi predpostavk iz 171. člena ZUP dokazuje, da so v potrdilu dejstva neresnično potrjena ali nepravilno sestavo potrdila. Takšnih dokazov pa tožnik v postopku ni predložil, zato sodišče ne more upoštevati njegovega ugovora, da vozil nima več ter da ju ne more odjaviti iz evidence motornih vozil. Tožnik tako ni uspel izpodbiti domneve, da podatek v evidenci registriranih vozil ni točen, sicer pa sam priznava, da sprememb ni priglasil pri pristojnem upravnem organu.

Glede na navedeno je tudi po presoji sodišča odločitev tožene stranke, ko je zavrnila tožnikovo prošnjo na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP, pravilna in zakonita, zato je tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).