Jedro

Držijo razlogi sodišča prve stopnje, da je na zaslišanju izvedenec izpovedal, da je plastenjak, ki ga je dolžnik postavil marca 2025, izpolnjeval strukturne pogoje, ki jih zahteva plastenjak, da je rastlinjak izpolnjeval minimalne zahteve za vzgojo in rast rastlin, da je rastlinjak zaradi pritrditve na prvem in zadnjem loku ravno tako funkcionalen ("tista solata lahko raste notri"), da so bile cevi predhodno ustrezno vkopane, da to, da niso bile zvarjene, ni vplivalo na funkcionalnost ter da je tiste pogoje, ki jih zahteva rastlinjak, ta izpolnjeval, že v osnovni prvotni konstrukciji pa je bil rastlinjak nepopolno zgrajen. Ob tem višje sodišče poudarja, da se od dolžnika po izvršilnem naslovu ni zahtevala popolna zgraditev rastlinjaka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II.Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog upnika za določitev novega roka za izpolnitev obveznosti in izrek višje denarne kazni zavrne (I. točka izreka sklepa), da upnik sam krije svoje stroške, ki jih je priglasil v stroškovniku z dne 29. 1. 2026 (II. točka izreka sklepa) in da je upnik dolžan dolžniku povrniti izvršilne stroške v znesku 783,61 EUR v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, po preteku roka za prostovoljno plačilo pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva poteka roka za prostovoljno plačilo dalje do dneva plačila (III. točka izreka sklepa).

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da so po trdnem prepričanju upnika ugotovitve sodišča, da postavljeni plastenjak omogoča običajno funkcioniranje in varno uporabo, povsem nepravilne, saj plastenjak v marcu 2025, ko ga je postavil dolžnik in tudi pozneje po navedenem mesecu, ni bil postavljen tako, da bi bila pri plastenjaku zagotovljena minimalna strukturna stabilnost, ki bi še omogočala njegovo običajno funkcioniranje in njegovo varno uporabo. V izvedeniškem mnenju je izvedenec na prvo vprašanje sodišča, ali je plastenjak postavljen tako, da je zagotovljena njegova minimalna strukturna — stabilnost, ki še omogoča običajno funkcioniranje in varno uporabo, odgovoril, da obstoječi plastenjak — in njegovo sedanje stanje ne omogoča funkcionalnosti in uporabnosti ter varnega dela v njem, kar evidentno in neizpodbitno potrjuje, da dolžnik v mesecu marcu 2025 plastenjaka v pogledu njegove strukturne stabilnosti ni postavil ustrezno. V kolikor plastenjak ob ogledu izvedenca ni izpolnjeval navedenih zahtev, torej, če je bil nefunkcionalen, neuporaben in nevaren za delo, je to bila posledica nepravilne postavitve plastenjaka v mesecu marcu 2025, kar v mnenju ugotavlja tudi izvedenec, ko navaja, da je bil obravnavani plastenjak že v osnovni prvotni konstrukciji nepopolno zgrajen, enako pa je izvedenec izpovedal tudi pri svojem zaslišanju na sodišču. Izvedenec je v nadaljevanju svojega mnenja tudi navedel razloge in tudi s fotografijami prikazal, kaj vse je vplivalo, da obstoječi plastenjak ni bil strukturno stabilen, med drugim tudi, da so na lokih plastenjaka manjkali prečni nosilci, kateri povečujejo togost plastenjaka in preprečujejo njegovo horizontalno nihanje ob vetrovnem vremenu, v zvezi z nevednim pa še izpovedal, da bi morali biti loki ojačani prečno, ker to povzroča trdnost in strukturno stabilnost ter da vsi loki na zgornji strani niso bili povezani med seboj, paličevje, na katerega je pokazal izvedenec, pa da nima nobene funkcionalnosti oz. ne prispeva k togosti konstrukcije plastenjaka, kot to izhaja iz izvedeniškega mnenja. Nesporno je, da je izvedenec pravilno ugotovil, da so po neurju v juliju 2025 vsi loki še vedno stali, vendar pa so bili ti loki, kot je to razvidno fotografij, ki jih je po ogledu sodišču poslal izvedenec, pa tudi iz upnikove fotografije št. 4, bili ne samo med seboj razmaknjeni, prvi štirje loki gledano iz smeri hiše proti cesti pa močneje zamaknjeni, pač pa tudi izjemo nagnjeni v notranjost plastenjaka proti tlom, kar vse je posledica dejstva, ker konstrukcija plastenjaka ni bila ustrezno postavljena, to je vkopana v zemljo in povezana med seboj. Ta bi morala biti takšna, da bi kljubovala tudi takšnemu vetru, kot je bil v neurju 21. 7. 2025, saj na konstrukcijo plastenjaka, kot je izpovedal izvedenec, lepo in mirno vreme nima nobenega vpliva. Dolžnik bi moral konstrukcijo plastenjaka postaviti, četudi v izvršilnem naslovu ni bila določena točna oz. minimalna mere globine, do katere bi moralo biti loki vkopani v zemljino, in sicer tako, da se ob delovanju vetra na folijo konstrukcija plastenjaka oz. loki ne bi tako močno razmaknili in nagnili, kot je razvidno iz omenjenih fotografij izvedenca in upnika. Plestenjak v takšnem stanju ne more biti varen za uporabo in ga tudi ni mogoče uporabljati, prav tako ni funkcionalen. Do navedenega bi moralo sodišče zavzeti jasno stališče, saj vse prej navedeno vpliva na strukturno stabilnost plastenjak, ne pa samo na zračnost med stiki loka z vstavljeno cevjo v zemljino, za katero sodišče navaja, da ne vpliva na varnost in funkcionalnost samega plastenjaka. Sodišče navaja, da je izvedenec ugotovil, da je dne 21. 7. 2025 veter vstopil v plastenjak zaradi odprte folije na spodnji strani plastenjaka gledano iz smeri hiše proti cesti, da v kolikor bi bila folija zaprta, veter ne bi vstopil v plastenjak in folije ne bi dvignil, pri čemer pa je izvedenec izpovedal, da mora biti folija ob straneh plastenjaka bodisi vkopana, bodisi obtežena z železnimi palicami na obeh straneh plastenjaka, torej, da je potrebno nekaj narediti pri tleh, da folije ob vetru ne vzdigne ter da na omejeni levi strani plastenjaka folija ni bila v vkopana v zemljino in da če bi bila vkopana, da ne bi prišlo do dviga folije. Tudi iz dolžnikovih fotografij, št. 4 in 5 ter fotografij upnika, št. 28, 30 in 34, je razvidno, da na omenjeni levi strani plastenjaka želenih obtežilnih palic na foliji ob stiku z zemljino ni videti, saj v kolikor bi te tam nahajale, bi bile vidne tako, kot so vidne na fotografijah plastenjaka, ki prikazujejo njegovo desno stran gledano iz smeri dolžnikove hiše. Ob tem pa je sodišče povsem zgrešeno verjelo dolžniku in priči A. A., da sta ob postaviti plastenjaka folijo na stiku z zemljo obtežila z železnimi palicami na obeh straneh plastenjaka, torej tudi na levi strani plastenjaka češ, da sodišče ne najde razloga, da njunima izpovedbama, ne bi sledilo ter da sta njuni izpovedmi podprti v videoposnetkom z dne 21. 7. 2025 z oznako "21072025". Izpovedbi dolžnika in priče A. A. sta izjemno neprepričljivi in tudi kontradiktorni, takšnim izpovedbam pa sodišče ne bi smelo in tudi ne sme verjeti. Tudi iz dolžnikovih fotografij, št. 4 in 5 ter fotografij upnika, št. 28, 30 in 34, je razvidno, da na omenjeni levi strani plastenjaka želenih obtežilnih palic na foliji ob stiku z zemljino ni videti, saj v kolikor bi te tam nahajale, bi bile vidne tako, kot so vidne na fotografijah plastenjaka, ki prikazujejo njegovo desno stran gledano iz smeri dolžnikove hiše. Na vprašanje pravosodnega svetnika dolžniku, ali je dolžnik na drugi strani dal železne palice (to je na južni strani gledano iz smeri hiše proti cesti), je ta najprej odgovoril, da misli, da jih je dal, torej ni bil prepričan, da je to storil, zatem pa je izpovedal, da palic tam ni bilo, ko pa je uradna oseba dolžniku predočila, da je v vlogah dolžnik navedel, da so tiste fotografije, ki si jih ogledoval dolžnik, narejene neposredno po postavitvi plastenjaka, je izjavil dobesedno, da "potem pa verjetno ni palic...", pri čemer je dolžnik, ko je govoril o palicah, imel v mislih železne obtežilne palice. Priča A. A., ki je partnerka dolžnika in z njim živi na istem naslovu, kot ga ima dolžnik, pa je najprej izpovedala, da sta z dolžnikom plastenjak ob straneh obložila z železnimi palicami, da pa se na fotografijah palice ne vidijo, ker so "noter, ob robu", zatem pa, da se nahajajo na zunanji strani folije in ko je pravosodni svetnik tej priči pokazal povečano fotografijo zunanjosti plastenjaka in zunanjosti folije, je priča, ker ni bilo videti nobene palice, odgovorila, da to ni ista fotografija, nakar je, ko je uradna oseba priči pojasnila, da gre za isto fotografijo, ki je samo povečana, izjavila, da se tam bile "ozke palice in se ne vidijo, take železne šipke" ter da je tista slika iz njune kamere in se očitno vse malo slabše vidi, nakar pa je ta priča, ko ji je pravosodni svetnik predočil, da ob ne vidi na sliki nobene palice, izjavila, da se res ne vidijo in to zaradi kamere. Pri tem je izpostaviti, da je dolžnik v svojih vlogah navajal, da je folijo obtežil z železnimi cevmi, medtem, ko je priča A. A. izpovedala, da naj bi položila na folijo ozke železne šipke, kar pa niso železne palice, o katerih je izpovedoval dolžnik, da naj bi jih položil na folijo. Dolžnik je izpovedal, da je na lastne oči videl upnika, da je navedenega dne v notranjosti rastlinjaka tega obdeloval ter da je na nasprotni strani plastenjaka dvignil njegov polkrožni del z nosilci oz. folijo, za tisti datum, to je 27. 6. 2025, pa je priča A. A. izpovedala, da sta bila tega dne z dolžnikom doma, da pa nista gledala skozi okno, kaj dolžnik počne v plastenjaku, zatem, da je skozi kuhinjsko okno videla upnika, da je kopal pred in v rastlinjaku ter da nista videla, da bi dolžnik dvignil spodnji del plastenjaka, da pa sta dvig folije videla popoldne, ko sta se pripeljala nazaj s sprehoda s psom ter da zato domnevala, da je folijo na spodnjem delu plastenjaka dvignil upnik. Povsem nepravilno je sklepanje sodišča, da je iz videoposnetka z dne 21. 7. 2025 na foliji razviden odtis cevi tako po obliki, kot po barvi. Folija je bila na levi strani plastenjaka le zvita in pritisnjena ob tla ter je zato na foliji vidna sled od zemljine in ne od cevi ter so v tem delu ugotovitve sodišča povsem zmotne. Če bi dolžnik tudi na levi strani plastenjaka resnično folijo obtežil z železnimi cevmi, bi to zagotovo storil na tej strani tako, ko je to naredil na njegovi desni strani, kot je to razvidno iz upnikove fotografije, št. 29, kjer so na foliji pri tleh lepo vidne položene železne cevi. Na upnikovih fotografijah, št. 28, 30 in 34, kakor tudi dolžnikovi fotografiji, št. 18 pa na levi strani plastenjaka, gledano iz smeri hiše proti cesti, na foliji ni nikjer videti nobene železne cevi, niti, da bi bila kakšna cev zavita v folijo. Ravno nasprotno, na omenjenih fotografijah ni razvidno, da bi bila na foliji ali v njej pri tleh plastenjaka kadarkoli sploh kakšna železna cev, pri čemer je ugotoviti, da je folija pri tleh na levi strani med loki tako močno napeta, da nanjo niti ne bi mogla biti položena, niti vanjo zavita nobena takšna in tista železna cev, kot jih je dolžnik položil na drugi severni stani plastenjaka. Dolžnik in priča, ki je kot že navedeno partnerka dolžnika, sta v svoji izpovedbi v zvezi z položitvijo železnih palic na levi strani plastenjaka več kot očitno prilagajala trenutnemu stanju tega postopka, vse to za namenom, da bi izkazala, da je dolžnik folijo na stiku z zemljo obtežil na vseh straneh plastenjaka. Tudi glede vrvice in železnih palic je sodišče zmoto ocenilo, da je dolžnik dokazal, da je bil upnik tisti, ki je s plastenjaka odstranil vrvico in obtežilne palice. Sodišče je tako zaključilo, češ, da je bil upnik pri zaslišanju glede poseganja v plastenjak neprepričljiv, kar pa nekako ne drži. Vse, kar je upnik izpovedal v zvezi z ugotavljanjem — stanja plastenjaka, je razvidno, bodisi iz fotografij, bodisi iz videoposnetkov, ki jih je priložil dolžnik, razumljivo pa je, da se upnik ni mogel spomniti, kdaj in kaj je preverjal v plastenjaku, iz vseh ravnanj upnika pa je ugotoviti, da je občasno preverjal ali je dolžnik vendarle plastenjak postavil v skladu z izvršilnim naslovom glede na to, da je dolžnik po svoji pooblaščenki ves čas spraševal pooblaščenca upnika, kako mora postaviti plastenjak. Tako je upnik preverjal stanje plastenjaka tudi dne 7. 6. 2025 in 27. 6. 2025 ter je tako povsem mogoče, da so tečaji vrat korodirali od 7. 6. 2025 do 27. 6. 2025 tako, da so se vrata s težavo odpirala in zapirala. Iz upnikovih fotografij št. 28 in 34 je tudi razvidno, da vrata niso povsem zaprta. Sprva so se vrata res zapirala, vendar ne v celoti, pozneje pa še tako več ne, pri čemer je upnik izpostavil, da je vzrok v tečajih vrat, ki so korodirali. Upnik, ker je predvideval, da je vzrok v travni ruši, ki je rastla ob in pod vrati, je zato dne 27. 6. 2025 na tistem mestu, samo iz razloga, ker se vrata niso dala zapirati, odstranil travno rušo, vendar je po njeni odstranitvi ugotovil, da je razlog v tečajih vrat. Vrat, ko so se odprla, pa potem ni bilo potrebno držati in so ostala odprta, to pa potrjuje, da je bilo takšno stanje posledica zarjavelosti tečajev vrat, pa tudi konstrukcija plastenjaka pri prvem železnem loku, kjer so nameščena vrata, saj ta več ni bil pravilno postavljen, saj se je ta polkrožni nosilec z vrati vred zelo nagnil v notranjost plastenjaka, kot je to razvidno tudi iz upnikove fotografije št. 40. Upnik je v zvezi z vrati plastenjaka izpovedal vse logično in prepričljivo, pri čemer pa bi moralo sodišče tudi upoštevati, da je upnik že v 86 letu starosti in se ni mogel takoj spomniti vseh številnih podobnosti, katere je povedal nekoliko pozneje. Na podlagi takšnih neizkazanih in neutemeljenih stališč sodišča pa tudi ni mogoče sklepati, da je bil upnik tisti, ki je s plastenjaka odstranil obtežilne palice in vrvico. Ne dolžnik, ne priča A. A., kot sta izpovedala, upnika nista videla, da bi on odstranil železne palice. Dolžnik mora tudi poudariti, da so navedbe sodišča, da je dolžnik s tem, ko ni povezal vseh enajst nosilnih lokov, temveč jih je povezal le sedem, ob straneh lokov pa ni povezal, že zagotovljen zadostna strukturna stabilnost plastenjak, v nasprotju z ugotovitvami izvedenca v izvedeniškem mnenju, kjer je glede minimalne strukturne stabilnosti navedeno, da plastenjak ne omogoča funkcionalnosti, uporabnosti in varnega dela v njem, torej da plastenjak ni strukturno stabilen. Priglaša pritožbene stroške.

3.Dolžnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščenki, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zoper dolžnika dovolilo izvršbo zaradi izterjave nedenarne terjatve, in sicer na podlagi izvršilnega naslova, tj. pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Brežicah P 23/2021 z dne 15. 6. 2022, ki dolžniku nalaga, da v roku 8 dni od prejema sklepa o izvršbi vzpostavi prejšnje posestno stanje ter na zelenjavni vrt, ki se nahaja na jugozahodnem delu parcele št. 1 k.o. X, namesti plastenjak, sestavljen iz 11 polkrožnih nosilcev in nanjo namesti UV plastično folijo, vse v izmeri 12 metrov x 4 metre, ter upniku izroči v posest površino vrta, katera se je nahajala pod plastenjakom in s tem upniku omogoči nadaljnjo nemoteno uporabo zelenjavnega vrta.

1.Višje sodišče uvodoma pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da glede same konstrukcije plastenjaka iz izvršilnega naslova izhaja le to, da je moral dolžnik postaviti plastenjak, ki je sestavljen iz 11 polkrožnih nosilcev, dimenzije 12 metrov x 4 metre, ter nanj namestiti UV plastično folijo ter da je dolžnik to tudi storil, morebitne druge konstrukcijske kvalitete plastenjaka, za katere upnik trdi, da bi jih plastenjak moral izpolnjevati, pa iz izvršilnega naslova izrecno ne izhajajo. Prav tako pritožbeno sodišče načelno pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da je moral dolžnik kljub temu plastenjak postaviti tako, da je bila zagotovljena njegova minimalna strukturna stabilnost, ki še omogoča njegovo običajno funkcioniranje in varno uporabo, vendar pa kot bistveno dodaja, da dolžniku niti ni naloženo niti mogoče, da postavi plastenjak, ki bo kljuboval vsem možnim višjim silam, na primer hudemu neurju z vetrom, do katerega je v danem primeru prišlo približno 4 mesece po postavitvi plastenjaka, ko bi se po običajnih pričakovanjih podrl še marsikateri drug plastenjak, ki ne bi imel ustrezne obtežitve, o čemer bo več pojasnjeno v nadaljevanju.

2.Neutemeljeno uvodoma upnik uveljavlja, da je izvedenec v izvedenskem mnenju zapisal, da dolžnik plastenjaka ni postavil tako, da bi mu bila zagotovljena minimalna strukturna stabilnost, ki bi še omogočala njegovo običajno funkcioniranje in varno uporabo. Takšno ugotovitev je namreč izvedenec zapisal za stanje plastenjaka po njegovem ogledu v

decembru 2025

2., po tem, ko je plastenjak delno porušil veter v neurju v juliju 2025, za katerega je zaslišana priča med drugim izpovedala, da je ARSO izdala opozorilo pred vetrom. V tej zadevi se presoja, ali je dolžnik v marcu 2025 izpolnil svojo obveznost s postavitvijo ustreznega plastenjaka, na to pa ne more vplivati upnikovo napačno ravnanje s plastenjakom po njegovi postavitvi, zaradi katerega je veter le-tega v juliju 2025 delno porušil.

3.Pač pa držijo razlogi sodišča prve stopnje, da je na zaslišanju izvedenec izpovedal, da je plastenjak, ki ga je dolžnik postavil marca 2025, izpolnjeval strukturne pogoje, ki jih zahteva plastenjak, da je rastlinjak izpolnjeval minimalne zahteve za vzgojo in rast rastlin, da je rastlinjak zaradi pritrditve na prvem in zadnjem loku ravno tako funkcionalen ("tista solata lahko raste notri"), da so bile cevi predhodno ustrezno vkopane, da to, da niso bile zvarjene, ni vplivalo na funkcionalnost ter da je tiste pogoje, ki jih zahteva plastenjak ta izpolnjeval, že v osnovni prvotni konstrukciji pa je bil rastlinjak nepopolno zgrajen. Ob tem višje sodišče poudarja, da se od dolžnika po izvršilnem naslovu ni zahtevala popolna zgraditev rastlinjaka (pri čemer bi na tem mestu izvedenec lahko govoril tudi o prvotnem rastlinjaku, ki ga je dolžnik prvotno odstranil).

4.Sodišče prve stopnje je jasno zavzelo stališče glede konstrukcije plastenjaka, in sicer je navedlo, da so vsi loki tudi po neurju v juliju 2025 še vedno stali, zaradi česar ni moč slediti trditvam upnika, da so bili vsi železni nosilci le položeni na travo in rahlo obsipani z zemljo, pravilno pa je pojasnilo tudi, da izvršilni naslov ne določa točne oz. minimalne globine, do katere bi morali biti loki vkopani. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je dolžnik železne nosilce ustrezno vkopal, kar je, kot je višje povzelo v prejšnji točki, potrdil tudi izvedenec. Višje sodišče zato pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je bila zagotovljena zadostna strukturna stabilnost plastenjaka, ki omogoča njegovo običajno in varno uporabo. Kot že povedano pa višje sodišče ne pritrjuje upnikovi tezi, da bi moral dolžnik zgraditi tako kakovosten plastenjak, da se ta ne bi porušil niti ob upnikovem napačnem ravnanju s plastenjakom (tudi) na dan, ko je bilo ob neurju izdano opozorilo pred vetrom. Ne držijo pa niti pritožbene navedbe, da naj bi izvedenec izpovedal, da bi konstrukcija

morala

5. biti ojačana tudi prečno, pač pa je izpovedal, da bi to povečalo trdnost in stabilnost, a da bi tudi pri prvotnem plastenjaku, ki je prečno ojačitev sicer imel, v primeru odstranitve obtežitve folije prišlo do porušitve, če ta pri novem plastenjaku ne bi bila odstranjena (op.: s strani upnika) pa se rastlinjak ne bi porušil (in bi potemtakem ostal funkcionalen). Na tem mestu pritožbeno sodišče izrecno poudarja pravilnost razlogov sodišča prve stopnje, da je izvedenec ugotovil, da je veter dne 21. 7. 2025 vstopil v plastenjak zaradi odprte folije na spodnji desni strani plastenjaka gledano iz smeri hiše proti cesti. V tej zvezi je pojasnil, da v kolikor bi bila folija ob straneh "zaprta" - tj. bodisi vkopana ali pa obtežena, veter v plastenjak ne bi vstopil in folije posledično ne bi dvignilo, zgoraj pa veter nima moči. Izvedenec je posebej poudaril, da če je plastenjak "zaprt", ga veter zelo težko podre. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje po presoji višjega sodišča povsem pravilno ugotovilo, da v kolikor bi bila folija ob straneh plastenjaka "zaprta" tj. ali bodisi vkopana ali pa obtežena, do raztrganja folije in posledičnega zamika nosilnih lokov dne 21. 7. 2025 niti ne bi prišlo (v zvezi z odstranitvijo obtežilnih palic pa v nadaljevanju), obtežitev pa je tudi po presoji višjega sodišča odstranil upnik sam.

6.V zvezi z dokazno oceno izpovedbe dolžnika ter njegove partnerke višje sodišče pojasnjuje, da je ta pravilna ne glede na nekatere doslednosti pri izpovedbah, ki jih izpostavlja upnik. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je to, da je dolžnik na desni strani plastenjaka (gledano iz smeri hiše proti cesti) folijo na stiku z zemljo res obtežil, razvidno tako iz fotografije dolžnika št. 3, ki jo je dolžnik zajel neposredno po namestitvi plastenjaka dne 21. 3. 2025, kot tudi iz fotografij upnika št. 27 in 29 (zajete dne 31. 3. 2025), pri čemer je iz teh fotografij razvidno tudi, da je dolžnik folijo na tej desni strani obtežil z železnimi palicami po celotni dolžini plastenjaka. Drži po drugi strani tudi to, da iz fotografij št. 4 in 5 dolžnika ter fotografij št. 28, 30 in 34 upnika na levi strani plastenjaka obtežilne palice na stiku folije z zemljo niso razvidne. Dolžnik je ob predočitvi njegovih fotografij št. 4 in 5 potrdil, da na teh slikah res ni razvidnih obtežilnih palic, vendar je izpovedal, da se spomni, da jih je dal na obe strani. Tudi priča A. A. je izpovedala, da se palice iz fotografij (na levi strani plastenjaka, gledano iz smeri hiše proti cesti) sicer ne vidijo, ve pa da sta palice dala. Tudi višje sodišče, tako kot sodišče prve stopnje, verjame izpovedbi dolžnika in priče A. A., da sta folijo na stiku z zemljo obtežila z železnimi palicami na obeh straneh plastenjaka, in sicer, kot je pojasnilo tudi sodišče prve stopnje, sta ti dve izpovedbi podprti (zlasti) z videoposnetkom z dne 21. 7. 2025 z oznako "21072025", iz katerega je razvidno, da je na spodnji strani folije na stiku z zemljo (tj. na levi strani plastenjaka, gledano iz smeri hiše proti cesti) na sami foliji razviden odtis cevi, in sicer tako po obliki - razviden je podolgovat pregib folije na mestu stika z zemljo, ki kaže na to, da se je na tem mestu nahajala podolgovata cev, kot tudi po barvi - na delu folije (tj. ravno na tem pregibu) je razviden tudi podolgovat odtis rjave barve, ki sledi obliki podolgovate cevi, kar prav tako kaže na to, da se je na tem mestu nahajala podolgovata cev (gre za sled rje). Upnik neutemeljeno uveljavlja, da naj bi bila na levi strani folija zgolj zvita in da naj bi šlo le za sledi zemlje, saj v takem primeru zemlja ne bi mogla priti na vrhnji del folije, temveč bi ostala pod folijo. Kljub temu, da sta bila dolžnik in priča glede na fotografije, na katerih se železne palice na foliji niso videle (in zaradi teh fotografij), očitno zmedena v tem delu izpovedbe, je po presoji višjega sodišča dokazno pretehtal videoposnetek, saj je takšno dokazno sredstvo tudi najmanj podvrženo predrugačenju, zamegljenosti, trenutni zmedi pri dokazovanju ali pešanju spomina zaradi poteka časa. Tudi v zvezi z navidezno nedoslednostjo izpovedi priče (dolžnikove partnerke) v delu, kjer je ta izpovedala, da 27. 6 2025 upnika nista gledala skozi okno temveč da sta dvig folije videla popoldne, pa je priča lahko izpovedala le zase, ali je le-ta tudi gledala skozi okno ali ne. Navedeno še ne omaja izpovedbe dolžnika, da je na lastne oči videl upnika tega dne obdelovati v rastlinjaku, in da je dvignil njegov polkrožni del z nosilci in folijo.

7.Višje sodišče v nasprotju s pritožbenimi navedbami tudi v celoti pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da je bil upnik neprepričljiv pri zaslišanju glede vstopanja v plastenjak. Držijo uvodoma razlogi sodišča prve stopnje, da je upnik ob zaslišanju potrdil, da je hodil noter v plastenjak gledat. Izpovedal je, da je ob preverjanju vkopanosti cevi cel plastenjak pomajal, in sicer je cev prijel in se je vse skupaj zibalo, nekje tri cevi je probal, ena da je "kar zletela v zrak". Dalje je izpovedal, da je odpiral tudi vrata, pri čemer je bila pred vrati travnata ruša, ki jo je odstranil oz. postrgal. Ob predočitvi fotografij dolžnika št. 20, 21 in 22, datiranih 24. 3. 2025, je upnik potrdil, da je to na fotografijah on, in sicer je tega dne šel samo pogledat, če je možno priti v plastenjak noter, potem pa je ugotovil, da to ni možno, ker je bilo to vse zaraščeno, potem pa je šel po motiko in to postrgal. Dalje je upnik ob zaslišanju potrdil, da je tudi dne 27. 6. 2025 preverjal stanje plastenjaka. Ob predočitvi fotografij št. 24 in 25 dolžnika, zajetih dne 27. 6. 2025, je upnik potrdil, da je na fotografijah v rdeči majici z motiko on. Dalje je izpovedal, da so bili tudi tečaji vrat zarjaveli in je to on razgibal ter probaval, ali se vrata dajo zapreti, na silo je zaprl vrata. Videl je tudi, da je vrvica propadala, in je samo prijel vrvico pa je odletelo vse stran. Vrvico je probal takrat, ko je dolžnik plastenjak postavil. Sodišče prve stopnje je nato upnika ponovno vprašalo, ali je v plastenjak v vsem tem času, od kar ga je dolžnik postavil, posegal fizično oz. ga fizično spreminjal. Upnik je zanikal, da bi v plastenjak kaj fizično posegal oz. ga fizično spreminjal, izpovedal je, da je samo pogledal vse. Zatem je sodišče upnika ponovno vprašalo, ali se je plastenjaka kaj dotikal s čimerkoli oz. ga spreminjal, kaj probaval. Upnik pa je tokrat izrecno zanikal, da bi se plastenjaka s čimerkoli dotikal, na plastenjaku kaj spreminjal oz. probaval. Glede na povzeto višje sodišče v celoti pritrjuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je upnikova izpoved v tem delu v izrecnem nasprotju s tistim, kar je o poseganju v plastenjak izpovedal predhodno, pri čemer je zatem, ko mu je to nasprotje v izpovedbi predočil dolžnik, upnik (neprepričljivo) izpovedal, da ne ve zakaj je tako izpovedal. Takega velikega oziroma popolnega nasprotja v izpovedbi po oceni pritožbenega sodišča nikakor ni mogoče pripisati zgolj upnikovi starosti.

8.Pritrditi je tudi prepričljivim razlogom sodišča prve stopnje, da so v zvezi z možnostjo odpiranja in zapiranja vrat na plastenjaku že trditve upnika neskladne, saj je najprej upnik v vlogi z dne 27. 6. 2025 zapisal, da je potrebno vrata, ko se jih odpre, držati z roko, saj se sicer sama od sebe zaprejo. Nato pa je upnik prejel vlogo dolžnika z dne 22. 8. 2025, v kateri ga je dolžnik opozoril, da je med drugim tudi iz njegovih fotografij št. 23, 24 in 25, ki so bile posnete kasneje - tj. 29. 6. 2025 in 27. 6. 2025, razvidno, da vrata sama stojijo in jih nihče ne drži, to pa je razvidno tudi iz predhodnih fotografij, in v vlogi z dne 16. 9. 2025 svoje trditve spremenil ter navedel, da je takrat samo predvideval, da se bodo zaradi nagnjenosti vrat v notranjost plastenjaka sama od sebe zapirala, pozneje pa je opazil, da se zaradi zarjavelosti tečajev sploh ne zapirajo in odpirajo, zato mora uporabiti veliko silo, da vrata sploh lahko zapre. Vendar pa višje sodišče sledi prepričljivim razlogom sodišča prve stopnje, da bi, ker je torej upnik dne 27. 6. 2025 pregledal plastenjak, če bi držalo, da se vrata dne 27. 6. 2025 dejansko niso dala zapreti, to upnik v vlogi z dne 27. 6. 2025 tudi zapisal. Nasprotno pa je upnik svoje trditve, da je potrebno odprta vrata držati z roko, sicer se sama zaprejo, naknadno (po prejemu fotografij dolžnika št. 23, 24 in 25, datiranih 27. 6. 2025 in 29. 6. 2025) zavestno spremenil z namenom prikaza drugačnega dejanskega stanja, tj. z namenom uskladitve svojih trditev s fotografijami dolžnika, ki izkazujejo odprta vrata, ki jih nihče ne drži, oz. z namenom prikaza "novega" dejstva, da pa so dejansko tečaji vrat korodirali. Prav tako tudi višje sodišče meni, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, da je potem, ko je prejel fotografije dolžnika št. 23, 24 in 25, upnik s spremenjenimi trditvami skušal prikazati tudi to, da je njegovo poseganje v rastlinjak dne 27. 6. 2025 ostalo zgolj pri kopanju okoli vrat plastenjaka, kar naj bi moral storiti izključno zaradi dejstva, ker se vrata zaradi travnate ruše po izvedbi njegovega ogleda dne 27. 6. 2025 naj ne bi dala zapreti. Iz fotografije št. 25, zajete 27. 6. 2025 ob 10:36:09 uri, ki prikazuje upnikovo kopanje okoli vrat, je namreč sicer res razvidno, da vrata stojijo odprta. Vendar je iz kasnejše fotografije št. 24, zajete 27. 6. 2025 ob 10:35:17 uri, ko je upnik travno rušo okoli vrat že odstranil, jasno razvidno, da se vrata zelo lepo zaprejo vse do konca (ni razvidnega odprtega prostora med okovjem vrat in notranjostjo plastenjaka). Tudi iz videoposnetka z oznako "vrata in upnik odpira vrata", datiranega 7. 6. 2025, pa je razvidno, da so vrata zaprta povsem do konca, nakar jih upnik navkljub takrat še neodstranjeni travnati ruši z lahkoto odpre, celo z eno roko. Predvsem pa višje sodišče na tem mestu pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da to, da bi tečaji vrat ravno sedaj v tem vmesnem času, to je v nekaj dneh od 7. 6. 2025 do 27. 6. 2025 korodirala do te mere (op:. ne pa v obdobju od postavitve plastenjaka 21. 3. 2025 do 7. 6. 2025), da bi moral upnik uporabiti veliko silo, da jih zapre, ni ne logično, niti izkustveno običajno, niti sploh ne verjetno.

7.Višje sodišče dalje v celoti pritrjuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je na vprašanje, ali držijo njegove trditve, da je bilo dne 27. 6. 2025 potrebno vrata držati z roko, sicer se same zaprejo, upnik izpovedal nepovezano in neprepričljivo, namreč sprva, da to drži, vrata je lahko tega dne (tj. 27. 6. 2025) zadržal le do polovice, potem pa več ni šlo, saj je bilo spodaj vsega, vrata pa so se dale zapreti le do tri četrtine, ob predočitvi videoposnetka z oznako "vrata in upnik odpira vrata" ter dejstva, da je bil ta videoposnetek zajet prej (tj. 7. 6. 2025, ko travnata ruša še ni bila odstranjena), pa je povsem neprepričljivo izpovedal, da tukaj pa so vrata že "šla". Na nadaljnje vprašanje sodišča, ali so se vrata zaprla do konca, pa je prav tako neprepričljivo izpovedal, da se niso zaprla in da naj bi ostalo nekje 20 cm prostora oz. "lufta" med okvirjem plastenjaka in vrati, nakar je on vrata do konca na silo zaprl. Glede na dejstvo, da je iz videoposnetka z dne 7. 6. 2025 jasno razvidno, da se vrata navkljub neodstranjeni travnati ruši zapirajo povsem do konca in da jih upnik z lahkoto odpre, ter da je tudi iz fotografije št. 24 dolžnika povsem jasno razvidno, da so vrata zaprta čisto do konca, izpovedi upnika sodišče prve stopnje res nikakor ni moglo slediti. Zato tudi pritožbeno sodišče ne more slediti upniku, da je dne 27. 6. 2025 travnato rušo okoli vrat odkopaval le iz razloga, ker naj se vrata na plastenjaku sploh ne bi dala zapreti, da pa drugače v plastenjak sploh ni posegal. Posledično tudi višje sodišče verjame dolžniku, da je upnik v plastenjak posegal tudi drugače, ne samo s prekopavanjem travnate ruše pri vratih, in sicer tudi tako, da je odstranil železne obtežilne palice in vrvico (upnik že sam navede, da je vrvico odtrgalo zatem, ko jo je on prijel) ter odkril plastenjak na spodnji strani. Nenazadnje se je upnik res, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, že ob predočitvi dejstva, da je na foliji, ki jo je predložil na naroku dne 29. 1. 2026 naveden znak UV, sprenevedal in vztrajal, da njemu to ne zgleda kot UV folija oz. se je na izrecno vprašanje, ali na foliji piše UV folija, odgovoru izognil, kar prav tako kaže na to, da je ravno upnik tisti, ki je odstranil obtežilne palice in vrvico ter odkril plastenjak. Višje sodišče zato v celoti pritrjuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da ni dolžnik tisti, ki je odstranil vrvico in obtežilne palice. Tudi če obtežitve ne bi odstranil upnik, je bil ta po postavitvi plastenjaka le-tega dolžan sam vzdrževati in skrbeti, da ne pride do njegovega uničenja zaradi zunanjih dejavnikov. Končno pa višje sodišče le še dodaja, da takšne ugotovitve izvedenca, kot jo na koncu pritožbe navaja upnik, v izvedenskem mnenju ni oziroma se ta seveda nanaša na že naknadno (brez dolžnikove krivde) porušen plastenjak.

8.Pritožba po vsem pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9.Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).