Jedro

Ni mogoče govoriti o neskladni gradnji v primeru, ko se objekt zgradi na mestu, ki ni identično s tistim, ki je določen (tudi z odmiki od sosednjih zemljišč) v gradbenem dovoljenju.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožnikoma izrekla inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne gradnje garažnega objekta tlorisa 9 x 6 m in z gabaritom P+M, stoječega na zemljišču parc. št. 715/1 k.o. ... V 1. točki jima je naložila, da takoj po vročitvi odločbe ustavita njegovo gradnjo, v 2. točki pa, da ga odstranita do 1. 7. 2011 in vzpostavita zemljišče v prejšnje stanje, sicer bo to v skladu s 3. točko izreka opravila druga oseba v izvršilnem postopku. V 4. točki so bile za objekt izrečene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da sta investitorja pridobila gradbeno dovoljenje z dne 24. 6. 2010 za gradnjo stanovanjske hiše in pritlične garaže, slednje v izmeri 5 x 6 m, z višino slemena 3 m ter z določenimi odmiki od sosednjih parcel. V postopku je bilo ugotovljeno, da zgrajeni garažni objekt nima ne tako določenih tlorisnih dimenzij ne odmikov. Ker so bili z izvedenimi deli preseženi pogoji iz gradbenega dovoljenja v taki meri, da jih ni mogoče obravnavati kot neskladno gradnjo, je gradbeni inšpektor sporno garažo obravnaval kot nelegalno gradnjo in izrekel inšpekcijski ukrep iz 152. člena ZGO-1. Upravni organ druge stopnje je ob reševanju pritožbe tožnikov prvostopenjsko odločbo dopolnil s 6. točko izreka (o stroških postopka bo izdan poseben sklep), v preostalem delu pa je njuno pritožbo zavrnil. Strinjal se je z oceno, da gre v obravnavanem primeru za gradnjo brez gradbenega dovoljenja, saj je zgrajeni objekt za eno etažo in 3 m višji, za 4 m daljši, poleg garažnega prostora so v njem še pomožni prostori za shranjevanje orodja in pridelkov, namesto pločevinaste ima opečno kritino, zunanje betonske stopnice in balkon, kar vse z gradbenim dovoljenjem ni bilo predvideno. Tudi njegovi odmiki so precej manjši od predvidenih, zato gre v naravi za čisto drugačen objekt, za katerega tožnika nista pridobila gradbenega dovoljenja.

Tožnika se s tako odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da sta za gradnjo garažnega objekta pridobila gradbeno dovoljenje, le da sta osnovni objekt povečala in poleg garaže zgradila še prostore za shranjevanje orodja in pridelkov. Upravni organ bi zato moral upoštevati, da razpolagata s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem za garažni objekt velikosti 5 x 6 m in izreči inšpekcijski ukrep zaradi neskladne gradnje. Ker ju upravni organ ni poučil o možnosti pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja, so bila kršena pravila postopka iz 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Poleg tega bi jima moral biti v skladu s tretjim odstavkom istega člena izrečen ugodnejši ukrep, to je pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja iz 153. člena ZGO-1, ne pa takojšnja odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja iz 152. člena ZGO-1. Predlagata, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje, toženki pa naloži povračilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali sta tožnika gradila nelegalno in so jima bili za to zakonito izrečeni ukrepi iz 152. člena ZGO-1 (ustavitev gradnje, odstranitev objekta, vzpostavitev prejšnjega stanja), ali pa le neskladno, to je v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem z dne 24. 6. 2010 Po 12.1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oz. dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oz. so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. Po 12.2. točki istega člena pa neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oz. dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se gradnja oz. dela izvajajo oz. so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem. V primeru neskladne gradnje je predvideno vodenje inšpekcijskega postopka po 153. členu ZGO-1, ki predvideva, da se investitorju v prvi fazi naloži pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek), v naslednji fazi, če za spremembo ne zaprosi ali je ne pridobi, pa odstranitev tistega dela objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in vzpostavitev stanja, določenega v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek).

V postopku je bilo ugotovljeno, da je zgrajeni objekt glede na pogoje za gradnjo garaže, določene v omenjenem gradbenem dovoljenju, višji za okoli 3 m (višina slemena obstoječega objekta je 6,2 m, dovoljena 3 m), da ima nad pritličjem še mansardo (dovoljeno le pritličje), da je njegov tloris 9 x 6 m namesto 5 x 6 m, da je v pritličju zgrajena predelna stena, ki ločuje garažni in pomožni prostor, da ima v mansardi balkon in zunanje betonske stopnice, drugačni (manjši) pa so tudi odmiki od tistih v gradbenem dovoljenju. Navedenih dejanskih okoliščin gradnje, ugotovljenih v upravnih aktih obeh stopenj, tožnika ne izpodbijata.

Iz navedenega izhaja, da je upravni organ upošteval okoliščino, da sta tožnika pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo garaže, se do nje opredelil ter zavzel stališče, da ne gre za gradbeno dovoljenje, ki bi bilo izdano za gradnjo spornega objekta. Ker je po oceni sodišča to stališče pravilno, se strinja tudi z razlogi obeh upravnih aktov (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede na tožbene navedbe pa še dodaja: Iz navedenega drugega odstavka 153. člena ZGO-1 med drugim izhaja, da mora biti pri neskladni gradnji možna uskladitev z izdanim gradbenim dovoljenjem, kar pa v primeru postavitve objekta na drugačni lokaciji ni mogoče (tako tudi Vrhovno sodišče v zadevi X Ips 492/2010). Po mnenju sodišča drugačno lokacijo ne predstavlja le postavitev objekta na drugi zemljiškoknjižni parceli, ampak zanjo zadostuje že, da je objekt zgrajen z drugačnimi odmiki od sosednjih parcel, kot so določeni v gradbenem dovoljenju in kot je to nesporno v obravnavanem primeru. V zvezi s tem sodišče dodaja, da je tudi iz pritožbe tožnikov z dne 1. 4. 2011 razvidno, da je objekt premaknjen proti skalni steni, ki poteka ob sosedovi meji. V takem primeru – če je prišlo do sprememb, ki vplivajo na lokacijske pogoje (torej tiste, ki opredeljujejo tudi lego objekta – op. sodišča) –, drugi odstavek 73. člena ZGO-1 zahteva izdajo novega gradbenega dovoljenja in ne spremembe že izdanega. Glede na navedeno ni mogoče govoriti o neskladni gradnji v primeru, ko se objekt zgradi na mestu, ki ni identično s tistim, ki je določen (tudi z odmiki od sosednjih zemljišč) v gradbenem dovoljenju.

Že zaradi te okoliščine je upravni organ sporni objekt pravilno obravnaval kot nelegalno zgrajeni objekt, zato je neutemeljeno stališče, da bi moral gradbeni inšpektor izdano gradbeno dovoljenje upoštevati na način, da bi izvršeno gradnjo avtomatsko obravnaval kot neskladno gradnjo in tožnikoma naložil pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja. Poleg tega so za nelegalno gradnjo v 152. členu ZGO-1 določeni obvezni ukrepi (ustavitev gradnje, odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja), kar pomeni, da gradbeni inšpektor ne more izreči drugega ukrepa (npr. pridobitve gradbenega dovoljenja). Tožbeni ugovor, da bi moral biti izrečen ugodnejši ukrep, tožnika pa poučena o možnosti pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja, zato ni utemeljen.

Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti tožbene navedbe o postopku pridobivanja spremenjenega gradbenega dovoljenja, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

Če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).