Jedro

Pri ugotavljanju premoženjskega pogoja so relevantni vsi dohodki in prejemki, ki so obdavčljivi po ZDoh-2, zato je tudi vračilo preveč plačanega davka prejemek, ki se v obravnavanem primeru upošteva pri ugotavljanju dohodka prosilca. Ttožena stranka je zato ravnala pravilno s tem, ko je upoštevala vračilo davka za leto 2016. Tako kmetijsko subvencijo kot tudi vračilo davka je tožena stranka pravilno obravnavala kot občasna, neperiodična dohodka tožnice.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije, zoper A.A., zaradi regresnega zahtevka iz naslova neplačila domske oskrbe. V obrazložitvi se tožena stranka sklicuje na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se skladno z določbo 11. člena ZBPP ugotavlja finančni položaj prosilca in drugi, z zakonom določeni pogoji, pri čemer se finančni položaj skladno z določbo 12. člena ZBPP ugotavlja glede na dohodke in prejemke ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnica in njena družina v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP, tj. od avgusta 2017 do oktobra 2017, prejela dohodek v skupni višini 4.062,63 EUR. Ta obsega periodične dohodke v znesku 1.467,39 EUR (pokojnina tožnice v skupnem znesku 1.197,45 EUR in otroški dodatek v skupnem znesku 269,94 EUR) ter neperiodične dohodke v znesku 2.595,24 EUR. V zvezi z neperiodičnimi dohodki tožena stranka pojasni, da je tožnica v obravnavanem obdobju prejela dve nakazili: vračilo davka v višini 1.260,10 EUR dne 25. 8. 2017 ter nakazilo iz naslova kmetijskih subvencij v višini 6.971,92 EUR dne 26. 10. 2017, skupaj torej 8.232,02 EUR. Tožena stranka je nakazili štela za občasna, neperiodična dohodka in ju, upoštevaje 23. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), upoštevala v znižani vrednosti, to je v razliki med povprečno mesečno višino neperiodičnega dohodka in 0,5 osnovnega minimalnega dohodka, to je v znesku 2.595,24 EUR. Kot družinskega člana je upoštevala le ml. hčerko B.B., ne pa tudi hčerke C.C., ki je 20. 7. 2017 dopolnila 26 let, saj le-te, glede na zakon, ki ureja družinska razmerja, ni več dolžna preživljati. Upoštevaje periodični dohodek tožnice in njene družine (1.467,39 EUR) preračunan na povprečno mesečno višino (489,13 EUR), kateremu je prištela neperiodični dohodek (2.595,24 EUR), je tožena stranka izračunala povprečni mesečni dohodek tožnice in njene družine. Ta znaša 1.542,19 EUR na družinskega člana in torej presega višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ker tožnica že z navedenimi dohodki presega limit za odobritev BPP, se tožena stranka ni spuščala v presojo višine drugega premoženja tožnice.

2. Tožnica meni, da izpodbijana odločba ni pravilna. Tožena stranka bi morala med družinske člane šteti tudi polnoletno hčerko C.C., saj ta živi pri tožnici in je brez rednega dohodka, zato jo tožnica preživlja. Prav tako meni, da je otroški dodatek dopolnilni prejemek otroka za njegovo preživljanje in ne dopolnilni prejemek staršev, zato ga tožena stranka ne bi smela šteti za osebni dohodek tožnice. Napačno je tudi upoštevanje vrnjenega davka v višini 1.260,10 EUR, saj se vračilo davka nanaša na leto 2016, ko je tožnica preplačala dohodnino oz. drugo davčno obveznost, zato bi se to vračilo moralo upoštevati kot dohodek v letu 2016 in ne v letu 2017. Kmetijska subvencija pa ne pomeni tožničinega osebnega dohodka, ampak gre za dohodek kmetije, namenjen vzdrževanju strojev in opreme, zato bi moral biti razdeljen med vse člane na kmetiji. Ker je tožena stranka upoštevala vse navedene dohodek, je bila tožnica diskriminirana glede na druge upravičence, s tem pa ji je bila, zaradi njene osebne okoliščine, kršena pravica do enakosti pred zakonom. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in ugodi njeni prošnji za dodelitev BPP, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov upravnega spora.

3. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. BPP se dodeli osebi, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Od 1. 8. 2017 dalje znaša minimalni dohodek 297,53 EUR. Kot relevantne dohodke in premoženje določa dohodke in premoženje oseb, ki jih je, ob ugotavljanju materialnega položaja, treba upoštevati pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, za način ugotavljanja materialnega položaja prosilke in njene družine pa predpisuje uporabo določb zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, ki se nanašajo na uveljavljanje pravice do denarne socialne pomoči (prvi in drugi odstavek 14. člena ZBPP).

6. Med strankama je sporno, ali tožena stranka pravilno, torej v skladu z navedenimi pravnimi podlagami, med tožničine družinske člane ni štela njene starejše hčerke, ki je dopolnila 26 let, hkrati pa je med njene dohodke štela otroški dodatek, vračilo davka in kmetijsko subvencijo.

7. Pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine se poleg prosilca upoštevajo tudi otroci, ki jih je prosilec dolžan preživljati po zakonu (2. točka prvega odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, v nadaljevanju ZUPJS). Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v 123. členu določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti (prvi odstavek), če se otrok redno šola pa tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti (drugi odstavek). Pri tem ZZZDR ne določa nobenih dodatnih okoliščin, ki bi lahko v zvezi z nadaljnjim šolanjem vplivale na dolžnost preživljanja ne glede na otrokovo starost, zato je postopanje tožene stranke, ko tožničine starejše hčerke, ki je že dopolnila 26 let, za potrebe ugotavljanja tožničinega premoženjskega stanja ni štela med njene družinske člane, pravilno.

8. Pri uveljavljanju pravice do BPP se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca upoštevajo osebe, določene z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, njihov dohodek in premoženje. Upošteva se tudi otroški dodatek brez dodatka za enostarševsko družino in brez dodatka za otroka, ki ni vključen v vrtec, zmanjšan za 20% višine otroškega dodatka za prvega otroka iz prvega dohodkovnega razreda (8. točka prvega odstavka 12. člena ZUJPS). Zakon torej daje podlago za vštevanje otroškega dodatka v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za BPP, tožnica pa poleg splošne trditve, da tožena stranka otroškega dodatka sploh ne bi smela šteti k njenim dohodkom, ni navedla ničesar, kar bi sodišču dajalo podlago za vsebinski preizkus, ali je tožena stranka to opravila pravilno.

9. Sodišče nadalje pojasnjuje, da se po določbi 1. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS, med dohodke uvrščajo vsi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino (Zakon o dohodnini, v nadaljevanju ZDoh-2), po katerem se za dohodek šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet (tretji odstavek 15. člena ZDoh-2). Tudi dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti je glede na 3. točko prvega odstavka 18. člena ZDoh-2 dohodek, med ta dohodek pa po 70. členu ZDoh-2 spadajo tudi drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Tožena stranka je zato ravnala v skladu z zakonom, ko je kmetijsko subvencijo upoštevala pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnice. Ker so pri ugotavljanju premoženjskega pogoja relevantni vsi dohodki in prejemki, ki so obdavčljivi po ZDoh-2, je tudi vračilo preveč plačanega davka prejemek, ki se v obravnavanem primeru upošteva pri ugotavljanju dohodka prosilca, zato je tožena stranka ravnala pravilno tudi s tem, ko je upoštevala vračilo davka za leto 2016. Tako kmetijsko subvencijo kot tudi vračilo davka je tožena stranka pravilno obravnavala kot občasna, neperiodična dohodka tožnice. Ugovor tožnice, da tožena stranka navedenih dohodkov ne bi smela upoštevati, zato sodišče zavrača kot neutemeljen. Pri tem sodišče dodaja, da se vračilo davka nanaša na celotno leto 2016. Tožena stranka bi zato morala znesek, v avgustu 2017 prejetega davka, deliti z dvanajstimi meseci, dobljen povprečen mesečni znesek pa upoštevati za tri mesece, kot se upoštevajo pri obravnavi prošnje za BPP. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali je tožena stranka postopala na navedeni način, zato se odločbe v tem delu ne da preizkusiti. Kljub temu pa sodišče ugotavlja, da bi povprečni dohodek prosilke in njene družine na družinskega člana, še vedno presegal višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je znesek 595,06 EUR. Ker so se preostale tožbene navedbe izkazale za neutemeljene, sodišče izpodbijanega akta ni odpravilo in ni vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

10. Sodišče zavrača tudi ugovor tožnice, da je bila z izpodbijano odločbo na podlagi osebne okoliščine diskriminirana v primerjavi z ostalimi upravičenci do BPP, s čimer naj bi ji bila kršena pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena URS. Iz izpodbijane odločbe namreč jasno izhaja, da je bila obravnavana pod enakimi pogoji kot vsi ostali prosilci za BPP, saj morajo vsi prosilci za dodelitev BPP izpolnjevati finančne kriterije iz 13. člena ZBPP.

11. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Ker v zadevi o pravno relevantnih dejstvih med strankama ni spora, je sodišče odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. 13. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

14. O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku za odločanje o dodelitvi BPP taksa ne plača.