Jedro

Tožena stranka ni dokazala, da je zaradi reorganizacije prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, saj ni uspela dokazati, zakaj je ravno tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu „delavec na lesno obdelovalnih strojih“, na katerem je bilo zaposlenih več delavcev (40 do 45).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 10. 8. 2011, ki jo je podala tožena stranka tožnici na delovnem mestu „delavka na lesno obdelovalnih strojih“ ter ugotovilo, da pogodba o zaposlitvi z dne 1. 9. 2007 ni prenehala veljati ter je tožena stranka dolžna pozvati tožnico nazaj na delo, ji za čas od 26. 9. 2011 do pravnomočnosti sodbe priznati vse pravice iz pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 9. 2007, vključno s plačo za posamezne mesece, kot če bi delala in sicer za mesec september 2011 od bruto plače v znesku 100,32 EUR izplačati ustrezne prispevke ter tožnici na to izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2011 dalje do plačila ter za vsak nadaljnji mesec obračunati plačo v bruto znesku 672,65 EUR od bruto zneska plačati ustrezne prispevke in akontacijo dohodnine, neto znesek pa izplačati tožnici skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 734,90 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava, napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da ima izpodbijana sodba sodišča prve stopnje pomanjkljivosti, saj ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Iz obrazložitve je razvidno, da je sodišče prve stopnje prezrlo navedbe in listine, ki jih je tožena stranka navajala in predložila v prvi pripravljalni vlogi. Tožena stranka je namreč z gotovostjo izkazala zmanjšan obseg naročil, njegovo nerednost in tudi prenehanje potreb po delu tožnice oziroma utemeljenosti odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga, medtem, ko je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da se je tožena stranka sklicevala le na splošno gospodarsko krizo in spremembe v poslovanju, ki so posledica razmer na trgu. Sodišče je tako utemeljenost odpovedi pogodbe o zaposlitvi presojalo zgolj z zmanjšanim obsegom naročil in posledično z manjšim obsegom dela, kar pa je v nasprotju z zbranim procesnim gradivom. Z izpodbijano sodbo je tako prizadeta pravica tožene stranke do izjave v postopku in je potrebno sodbo razveljaviti tudi zaradi njene pomanjkljive obrazložitve. Tožena stranka je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških in strukturnih razlogov, zaradi česar je prenehala potreba po opravljanju dela tožnice, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka se je pri utemeljitvi spremenjenih ekonomskih razlogov, ki so terjali odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, sklicevala na oceni izkaza poslovnega izida za obdobje od 1. 1. 2011 do 31. 7. 2011 in bilance stanja na dan 31. 7. 2011, ki omogočata primerjavo poslovnega izida za relevantno preteklo obdobje. Izguba tožene stranke je bila kljub okrepanju in prizadevanju tožene stranke za dosego pozitivnih finančnih rezultatov, v letu 2010 nižja kot v enakem obdobju leta 2011. Trajajoči negativni poslovni rezultati so terjali sporno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje konkretno zatrjevala in dokazovala tudi strukturne in organizacijske razloge, ki so narekovali odpovedi iz poslovnega razloga. Tako je v spis predložila preglednico o obsegu prodaje pohištva pri svojem največjem kupcu za obdobje po posameznih mesecih od januarja do oktobra za leto 2010 in 2011, ki dokazuje, da je tožena stranka v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ustvarila 43,18 %, 44,03 % in 28,27 % prometa, glede na enako preteklo obdobje v letu 2010. Obseg prodaje pa se je v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 zmanjšal za 281.254,80 EUR. Zmanjšanje naročila največjega poslovnega partnerja tožene stranke so se odražala predvsem na oddelku montaža, kjer je delo opravljala tudi tožnica. Tožena stranka je bila prisiljena proizvodnjo organizirati na način, da je tehnologijo proizvodnje končnih izdelkov preusmerila v izdelavo polizdelkov, ki je terjala predvsem lakiranje polizdelkov. Iz preglednice o prodaji pohištva v tujino je razvidno, da se je prodaja v obdobju od januar do oktober 2011 glede na enako obdobje v preteklem letu zmanjšala za 234.381,00 EUR, medtem, ko je tožena stranka v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe tožnici prodala 29,89 %, 95,79 % in 50,69 % izdelkov glede na enake mesece v prejšnjem letu. Tožena stranka je spremenjene pogoje poslovanja utemeljevala tudi s spremembo tržnih razmer oziroma slabšanjem svojega trženja položaja. Tako je iz Pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki jo je tožena stranka sklenila z družbo A. d.o.o. izhaja, da je cena storitve tožene stranke izključno v avtonomiji naročnika, saj se cena lahko kadarkoli spremeni v primeru spremembe cene med naročnikom in kupcem. Bistven torej ni obseg naročil ampak njegova struktura, ki je negotova, nepredvidljiva in časovno neopredeljena. Ker tožena stranka že nekaj časa pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnici ni prejemala naročil, ki bi zagotavljala delo tožnici tudi ni mogla zagotoviti organiziranega delovnega procesa, v katerem bi tožnica za plačilo, osebno in nepretrgano opravljala delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Tožnica, ki je po pogodbi lahko opravljala le delo v montaži, saj zaradi zdravstvenih težav ni mogla opravljati dela v lakirnici in zaradi zmanjšanega obsega dela v montaži tožena stranka tožnici ni več mogla zagotavljati dela, zato je delo tožnice postalo trajno nepotrebno. Tožena stranka je z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnici organizacijo proizvodnje prilagodila spremenjenim tržnim razmeram. Tožena stranka zaradi zvišanja povpraševanja po polizdelkih, ki zahtevajo delo v lakirnici, ni pa potrebe po njihovi montaži in nepredvidljivosti naročil, ne more delavca nepretrgoma zagotavljati zaposlitve za nedoločen čas.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka, kot tudi tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je sodišče na popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče ni ugotovilo smiselno očitane kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijano sodbo je mogoče v celoti preizkusiti, sodba vsebuje tudi razloge o odločilnih dejstvih, ki med seboj niso v nasprotju.

Na podlagi 1. alinee 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca. Takšen razlog mora biti po določbi 2. odstavka 88. člena ZDR utemeljen ter mora onemogočati nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Utemeljenost odpovednega razloga mora skladno s 1. odstavkom 82. člena ZDR dokazati delodajalec.

Tožnica je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto „delavka na lesno obdelovalnih strojih“. Dne 11. 8. 2011 pa je tožnica po pošti prejela obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, istega dne pa nato še odpoved pogodbe o zaposlitvi. V obrazložitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka navedla, da je razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi prenehanje potrebe po delih in nalogah, ki jih je imenovana delavka opravljala.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga bistveno, da je zaradi razlogov na strani delodajalca prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Med strankama v postopku ni bilo sporno, da je delo na lesno predelovalnih strojih, kjer je tožnica delala, zajemalo širši obseg dela, tako v lakirnem obratu, montažnem obratu in tudi v skladišču, kar je potrdil tudi priča obratovodja A.A. z izpovedjo, da je od 40 do 45 delavcev, kolikor jih dela v proizvodnji težko oceniti koliko jih dela v posameznem obratu, saj delavci glede na proces dela in potrebe „krožijo“.

V skladu s 1. odstavkom 82. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) je tožena stranka dolžna dokazati utemeljen razlog odpovedi. Pisna odpoved odpovednega razloga ne dokazuje, ampak ga zgolj navaja (reorganizacija poslovanja tožene stranke in zaradi tega prenehanje potreb po delih in nalogah, ki jih tožnica opravlja. Da je v času podaje odpovedi zakonit razlog obstajal mora dokazati tožena stranka z ustreznimi dokaznimi sredstvi, kar pa tožena stranka tekom dokaznega postopka ni uspela dokazati. Tožnica kot ostali delavci zaposleni v proizvodnih obratih (40 do 45 delavcev) so bili zaposleni na delovnem mestu „delavec na lesno obdelovalnih strojih“ in kot je izpovedal obratovodja A.A., so delavci v proizvodnji glede na potrebe procesa dela krožili. Tožnica je ves čas postopka zatrjevala, da tožena stranka ni obrazložila zakaj je prenehala potreba po delu ravno tožnice, kljub temu, da je bilo približno 40 do 45 delavcev zaposlenih na enakem delovnem mestu in po mnenju tožnice je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožnici iz poslovnih razlogov izključno zaradi njenega zdravstvenega stanja. Tožena stranka dejansko kljub temu, da je bilo dokazno breme na njeni strani, ni uspela dokazati zakaj je ravno tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu „delavec na lesno obdelovalnih strojih“, na katerem je bilo zaposlenih več delavcev (40 do 45).

Delodajalec mora najprej dokazati, da obstojijo ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi, kar pomeni predvsem to, da so ti razlogi resnični, ne pa na primer zgolj fiktivni. Delodajalcu pa ni potrebno opravičevati sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela ali celo dokazovati njihove potrebnosti in smotrnosti. V tem delu so odločitve v celoti na njihovi strani in jih sodišče, razen glede ugotavljanja njihovega dejanskega obstoja, ne more presojati. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka dokazala obstoj organizacijskih razlogov in se zato ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka zgolj sklicevala na splošno gospodarsko krizo, ki pa je ni mogoče šteti kot razlog, ki bi utemeljeval odpoved pogodbe o zaposlitvi konkretnemu delavcu na konkretnem delovnem mestu, saj je tožena stranka tekom dokaznega postopka dokazala tudi strukturne in organizacijske razloge, ki so narekovali reorganizacijo. Vendar pa je odločitev sodišča prve stopnje vseeno pravilna, ker tožena stranka ni dokazala, da je zaradi reorganizacije (ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov) prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme pa je bilo na toženi stranki.

Po določbi 1. odstavka 360. člena ZPP mora pritožbeno sodišče v obrazložitvi sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, zato se do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi iz katerih se sodba izpodbija in tudi ne tisti, na obstoj katerih mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo, ker ni utemeljena in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.