Jedro

Ker tožnika nista bila pozvana na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, sta lahko manjkajoče podatke o družinskih članih navedla še v pritožbi. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo, da bi bil prosilec, ki v predlogu ne navede nobenih podatkov, v boljšem položaju kot konkretna prosilca.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: - zavrnilo predlog tožnikov za oprostitev plačila sodne takse (I. točka izreka); - zavrnilo podredni predlog tožnikov za odlog plačila sodne takse (II. točka izreka); - ugodilo podrednemu predlogu tožnikov za obročno plačilo sodne takse tako, da sta dolžna plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 1.893 EUR v 12 mesečnih obrokih po 157,75 EUR (III. točka izreka).

2. Proti navedenemu sklepu sta se pravočasno pritožila tožnika, ki navajata, da sodišče ni upoštevalo, da sta v njunem gospodinjstvu še dva mladoletna otroka. Ob upoštevanju otrok mesečna dohodka tožnikov na družinskega člana ne presegata višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožnika sta v tožbi predlagala oprostitev plačila sodne takse. Navedla sta, da nista zmožna plačati visoke sodne takse oziroma bi plačilo sodne takse ogrozilo njuno eksistenco. Soglašala sta, da sodišče za ugotovitev njunega materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, in v ta namen posredovala EMŠO in davčno številko. Navedla sta še, da so vsi podatki, ki sta jih navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar prevzemata vso premoženjsko odgovornost. 5. Sodišče prve stopnje je na podlagi takšnega predloga vpogledalo v podatke FURS, register KDD, register GURS, register transakcijskih računov fizičnih oseb, register vozil in v zemljiško knjigo ter pridobilo podatke o stanju na transakcijskih računih tožnikov. Ugotovilo je, da tožnika ne izpolnjujeta dohodkovnega cenzusa iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, saj mesečni dohodek na družinskega člana presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (785,50 EUR). Na podlagi tega je sodišče zaključilo, da tožnikov ne more oprostiti plačila sodnih taks, odobrilo pa je obročno plačilo.

6. Ob odločanju o predlogu sodišče prve stopnje ni bilo seznanjeno s tem, da imata tožnika dva mladoletna otroka. Ker sta to tožnika navedla šele v pritožbi in nista navedla nobenih razlogov, zakaj tega nista mogla navesti že v predlogu, in ob dejstvu, da tožnika zastopa odvetnik, se postavlja vprašanje, ali je glede na določbe prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1, te trditve mogoče upoštevati.

7. V skladu s šestim odstavkom 12.a člena ZST-1 mora stranka dati sodišču vse podatke iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj stranke in njenih družinskih članov. Na podlagi v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks navedenih podatkov je sodišče lahko dostopilo do različnih zbirk podatkov, ni pa moglo in tudi ni bilo dolžno ugotoviti, ali imata prosilca tudi družinske člane.

8. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v drugem odstavku 12. člena določa, katere podatke in izjave mora vsebovati predlog za oprostitev plačila sodne takse. Med drugim mora vsebovati tudi osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo družinskih članov stranke ter podatke o njihovih dohodkih in premoženju. Če predlog stranke vsega navedenega ne vsebuje, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in stranko poziva na dopolnitev (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Ker v obravnavanem primeru tožnika nista bila pozvana na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, sta lahko manjkajoče podatke o družinskih članih navedla še v pritožbi. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo, da bi bil prosilec, ki v predlogu ne navede nobenih podatkov, v boljšem položaju kot konkretna prosilca. Prvega bi namreč sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 pozvalo na dopolnitev predloga z (vsemi) manjkajočimi podatki in izjavami iz drugega odstavka 12. člena ZST-1. 9. Zaradi navedenih razlogov je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj ponovno odloči o utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks ob upoštevanju vseh družinskih članov (3. točka 365. člena ZPP).