Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ugovora v delu glede izterjave preživninskih obrokov za mesece februar 2013 ter julij in avgust 2016, dolžnik ni obrazložil. Za trditve, da je navedene preživninske obroke upnici plačal, namreč k ugovoru ni predložil nobenih dokazil. Sodišče prve stopnje je zato ugovor v tem delu pravilno zavrnilo kot neobrazložen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka delno spremeni tako, da se znesek 224,00 EUR nadomesti z zneskom 149,33 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijani in nespremenjeni III. točki izreka in v še izpodbijani II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Dolžnik mora v 8 dneh, od prejema tega sklepa, povrniti mld. upnici pritožbene stroške v znesku 149,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo in za 4. 8. 2022 plačani znesek v višini 523,44 EUR izvršbo, dovoljeno na podlagi sklepa o izvršbi I 432/2022 z dne 29. 7. 2022, v tem obsegu ustavilo (I. točka izreka, kjer je sicer očitno pomotoma zapisano, da se ustavi sklep o izvršbi), v preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da mora dolžnik v 8 dneh od vročitve sklepa povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v znesku 224,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti določenega v tej isti točki izreka, do plačila (III. točka izreka).

2. Dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

Navaja, da ugovor1 upnika ni utemeljen, ker ni podprt z dokazi. Izpostavlja, da dosledno plačuje preživnino, vzgaja otroke ter jim posveča ves svoj prosti čas. Meni, da je izvršba nedopustna, ker dolg ne obstaja, in je najmanj preuranjena, ker na Okrožnem sodišču v Krškem poteka postopek o tej zadevi. Dolžnik ni bil nikoli obveščen ali pozvan k plačilu dolga. Zakonita zastopnica upnika je bila obveščena in seznanjena s plačilom preživnin na transakcijske račune otrok. Domnevni dolg je iz leta 2013 oziroma 2016, zato meni, da v kolikor bi terjatev resnično obstajala, bi upnica nemudoma podala predlog za izvršbo in ne bi čakala toliko let. Meni tudi, da je terjatev zastarala, preživnina je namreč namenjena sprotnim potrebam otroka, ne pa za skoraj desetletje nazaj. Zakoniti zastopnici je s polnoletnostjo upnice preneha upravičenost sprejemanja preživnine, mladoletni upnici pa preživnina pripada tudi po polnoletnosti. Ne strinja se, da bi se preživnina po polnoletnosti upnice nakazovala na račun zakonite zastopnice. Zakonita zastopnica upnika je prejela preživnine točno tako, kot je določeno sporazumno v nepravdni zadevi N 13/2007, sklep na Okrožnem sodišču v Krškem z dne 9. 5. 2007. Račun, na katerega so nakazane preživnine, je bil odprt v Sevnici na poslovalnici SKB dne 16. 2. 2007. Upnica je bila obveščena o plačilu preživnine, ker se je račun že v preteklosti uporabljal za plačilo preživnine. Stroški izvršilnega predloga so nesorazmerno visoki napram dolgu. Stroški izvršilnega predloga in vseh ostalih stroškov so na strani zakonite zastopnice, ki jih je neupravičeno povzročila, še posebej, ker zakonita zastopnica ni predhodno opozorila in pozvala dolžnika na plačilo, ampak je takoj brez opozorila podala predlog za izvršbo, čeprav je vedela, da so preživnine v celoti in pravočasno nakazane na račun upravičenke.

3. Upnica je v po pooblaščenki vloženem odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim navedbam dolžnika, predlagala zavrnitev pritožbe in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru dolžnika zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova2. Na podlagi presoje ugovornih navedb dolžnika in navedb upnice iz odgovora na ugovor je ugovoru delno ugodilo in za 4. 8. 2022 plačani znesek v višini 523,44 EUR izvršbo ustavilo, v preostalem delu pa je ugovor zavrnilo in odločilo o priglašenih stroških upnika.

6. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je izpodbijani sklep preizkusilo zgolj v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugovor zavrnilo, in glede stroškovne odločitve, to je v točkah II. in III. izreka sklepa sodišča prve stopnje, saj lahko le v teh delih dolžnik doseže izboljšanje svojega pravnega položaja.

7. V izpodbijanem sklepu je pravilno pojasnjeno, da mora dolžnik ugovor obrazložiti, kar pomeni, da mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Na to dolžnost je bil dolžnik pravilno opozorjen tudi v pravnem pouku sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 29. 7. 2022. Dolžnik lahko dovolitvi izvršbe nasprotuje z uveljavljanjem razlogov, ki preprečujejo izvršbo, in ki so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pojasnilo tudi, da je dolžnik z ugovorom, da je preživnino redno in pravočasno plačeval, uveljavljal ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, torej, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ugovora v delu glede izterjave preživninskih obrokov za mesece februar 2013 ter julij in avgust 2016, dolžnik ni obrazložil. Za trditve, da je navedene preživninske obroke upnici plačal, namreč k ugovoru ni predložil nobenih dokazil. Sodišče prve stopnje je zato ugovor v tem delu pravilno zavrnilo kot neobrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Glede dolžnikovega ugovorno pavšalnega zatrjevanja, da bo mld. upnica januarja 2024 postala polnoletna, s čimer naj bi preživninska obveznost prenehala, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da mld. upnica v izterjevanjem obdobju še ne bo postala polnoletna.

9. Dolžnik s pritožbenimi navedbami, da ga upnica predhodno ni pozvala k plačilu preživnine, da je bila zakonita zastopnica seznanjena s plačilom preživnin na TRR otrok, da je terjatev zastarala in da pred Okrožnim sodiščem v Krškem teče postopek o terjatvi upnika, nedopustno širi in dopolnjuje navedbe iz ugovora z navajanjem dodatnih okoliščin. Pritožbeno preizkušan je namreč sklep o ugovoru, zato so lahko pri presoji njegove pravilnosti in zakonitosti upoštevane le tiste navedbe, ki jih je dolžnik podal v ugovoru. Ker dolžnik v pritožbi tudi ne izkaže upravičenih razlogov, čemu teh navedb ni podal pravočasno pred sodiščem prve stopnje, jih sodišče druge stopnje ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Delno utemeljena pa je pritožba zoper odločitev o stroških (III. točka izreka). Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da stroški odgovora na ugovor predstavljajo za izvršbo potrebne stroške skladno s petim odstavkom 38. člena ZIZ, ker mora upnik na ugovor odgovoriti, da prepreči nastop domneve resničnosti dolžnikovih navedb o pravnorelevantnih dejstvih3. Napačno pa je sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov upnika uporabilo Odvetniško tarifo (OT). Skladno s 7. točko tar. št. 31 v zvezi s tar. št. 19 OT upniku za odgovor na ugovor pripada 200 in ne 300 točk, kot jih je odmerilo sodišče prve stopnje. Skupaj s prisojenimi 2 % materialnimi stroški v višini 4 točke in 22 % DDV v znesku 26,93 EUR upniku za odgovor na ugovor tako pravilno pripada 149,33 EUR.

11. Ob navedenem je bilo potrebno pritožbi dolžnika delno ugoditi in sklep sodišča prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava v stroškovni odločitvi (III. točka izreka) delno spremeniti tako, da se znesek 224,00 EUR nadomesti z zneskom 149,33 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem pa je bilo potrebno pritožbo zavrniti in v še izpodbijanem a nespremenjenem stroškovnem delu (III. točka izreka) in v izpodbijani II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ), saj v teh delih pritožbeno uveljavljani razlogi niso podani niti niso zagrešene tiste bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

12. Ker je upnik obrazloženo odgovoril na pritožbo dolžnika, je stroške odgovora na pritožbo šteti kot potrebne izvršilne stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ). Dolžnik mora stroške odgovora na pritožbo povrniti upniku v celoti, saj dolžnik s pritožbo v pretežnem delu ni uspel (uspel je le v delu stroškovne odločitve, zaradi česar pa niso nastali posebni stroški). Stroške odgovora na pritožbo je sodišče druge stopnje odmerilo glede na vrednost spornega predmeta na pritožbeni stopnji. Priznani znesek 149,33 EUR predstavlja nagrado za odgovor na pravno sredstvo po 7. točki tar. št. 31 OT v višini 200 točk, 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT v višini 4 točke in 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT v znesku 26,93 EUR. Tako odmerjene stroške mora dolžnik povrniti upnici v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev.

1 očitno odgovor na ugovor 2 to je izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v Krškem N 13/2007, ki skupaj z obvestili CSD o uskladitvi preživnine skladno s tretjim odstavkom 107. člena Družinskega zakonika predstavlja izvršilni naslov 3 prvi odstavek 58. člena ZIZ določa, da če upnik v roku ne odgovori na ugovor, sodišče odloči o ugovoru, pri čemer šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične