Jedro

V nepravdnem postopku zaradi delitve skupnega premoženja se ne odloča o spornih terjatvah, zato po naravi stvari ni možna začasna odredba zaradi zavarovanja terjatve oziroma zagotovitve možnosti morebitne izvršbe. Možna bi bila izdaja ureditvene začasne odredbe, zaradi varstva obstoječega stanja pred grozečim nasiljem ali nastankom težko nadomestljive škode (ob tem je takšno začasno odredbo mogoče izdati le v nujnih in izjemnih primerih, glede na potreben restriktiven pristop).

S predlogom odločitve o glavni stvari predlagateljica zasleduje prodajo vozila in razdelitev izkupička od prodaje med udeleženca po enakih deležih. Predlagana začasna odredba prepovedi odtujitve in obremenitve vozila ni ustrezna, ker ne more služiti zavarovanju. Morebitna odtujitev ali obremenitev vozila ne more vplivati na pravni položaj predlagateljice (da ob delitvi skupnega premoženja dobi izplačilo polovice vrednosti vozila v denarju), zato predlagane začasne odredbe ni mogoče izdati že iz tega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi odtujitve in obremenitve določenega skupnega premoženja udeležencev postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da ugodi predlogu za začasno odredbo. Navaja, da so razlogi sklepa na 3. strani obrazložitve v drugem odstavku deloma v nasprotju z razlogi sklepa, ki se nanašajo na verjetnost obstoja terjatve. Ne vzdrži argument, da bi bilo lahko z začasno odredbo o prepovedi odtujitve in obremenitve poseženo v pravice nasprotnega udeleženca. Protispisni so razlogi sklepa, da predlagateljica ni dovolj konkretizirala nevarnosti oziroma okoliščin, ki bi lahko povzročile škodo, če začasna odredba ne bi bila izdana. Nasprotni udeleženec ne bi bil v ničemer oškodovan s predlagano začasno odredbo v primeru njene izdaje. Po drugi strani ima lahko tisti, ki predmeta ali podjema nima v oblasti in posesti, utrpi škodo, če predmeta delitve ni več in mu ostane le denarni zahtevek. Sklepi pritožbenega sodišča, na katere se sklicuje prvo sodišče, niso primerljivi s to zadevo, saj se nanašajo na solastninska razmerja. Zmotno je stališče prvega sodišča, da sredstvo izvršbe v zvezi z avtomobilom ni primerno. V zvezi z avtomobili obstaja poseben register, in sicer matični register vozil pri upravni enoti, ki lahko edini zaznamuje prepoved odtujitve in razpolaganja z avtomobilom, ki ni zarubljen. Sklep nima razlogov o zavrnitvi začasne odredbe iz 2. točke predloga, glede zaznambe, da je vozilo skupno premoženje predlagateljice in nasprotnega udeleženca. Ni razloga, da se takšno stanje ne bi zaznamovalo v registru, pri čemer zaznamba takšnega stanja ne more škodovati nasprotnemu udeležencu.

3. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je pravilen, deloma tudi iz drugih razlogov. Predlagateljica je navedla, da sta z nasprotnim udeležencem pridobila po 8. 9. 2010 kot skupno premoženje tudi podjetje T., s. p., oziroma, da predstavlja skupno premoženje poslovni delež na tem podjetju. Samostojni podjetnik oziroma njegovo podjetje nista pravna oseba, zato to podjetje ne more predstavljati skupnega premoženja oziroma ni mogoče govoriti o poslovnem deležu v podjetju samostojnega podjetnika. Skupno premoženje lahko predstavljajo le stvari, ki jih samostojni podjetnik uporablja kot delovna (osnovna) sredstva pri opravljanju svoje dejavnosti (in so bila pridobljena z delom v času zakonske zveze).

6. Kot skupno premoženje predlagateljica navaja tudi osebno vozilo znamke BMW (v njenih navedbah gre sicer za protislovje, ker navaja, da sta z nasprotnim udeležencem pridobila obravnavano skupno premoženje po 8. 9. 2010, za navedeno vozilo pa navaja, da je bilo kupljeno že leta 2008). S predlogom odločitve o glavni stvari predlagateljica zasleduje prodajo tega vozila in razdelitev izkupička od prodaje med udeleženca po enakih deležih. Glede na to predlagana začasna odredba (prepoved odtujitve in obremenitve vozila) ni ustrezna, ker ne more služiti zavarovanju. Morebitna odtujitev ali obremenitev vozila ne more vplivati na pravni položaj predlagateljice (da ob delitvi skupnega premoženja dobi izplačilo polovice vrednosti vozila v denarju), zato predlagane začasne odredbe ni mogoče izdati že iz tega razloga. Razen tega je predlog za začasno odredbo v tem delu neutemeljen tudi zato, ker z njo ni mogoče doseči namena zavarovanja. Predlagateljica je predlagala vpis prepovedi odtujitve in obremenitve vozila ter vpis zaznambe, da je vozilo skupno premoženje udeležencev postopka, v matični register vozil pri Upravni enoti Ljubljana. Register vozil pri Upravni enoti Ljubljana ne predstavlja registra iz 1. točke prvega odstavka 273. člena ZIZ. Ker ne gre za javno knjigo, vpis vanj nima publicitetnega učinka. Javno knjigo oziroma register iz 1. točke prvega odstavka 273. člena ZIZ, ki je namenjena vpisu pravno pomembnih dejstev za pravni promet, predstavlja glede vozil register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki ga vodi AJPES. Po spremembi Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (Ur. l. RS, št. 62/2011) se v ta register vpisujejo tudi motorna vozila, katerih odtujitev in obremenitev je prepovedana z začasno odredbo, saj je bila s to spremembo spremenjena 3. točka četrtega odstavka 9. člena uredbe.

7. Predlagateljica je glede poslovnega deleža v družbi E. d.o.o. predlagala tak način razdelitve, da ji nasprotni udeleženec izplača polovico knjigovodske vrednosti te družbe. Glede na to tudi v tem delu ni mogoče izdati predlagane začasne odredbe, saj z njo ne bi mogel biti dosežen namen zavarovanja. V nepravdnem postopku zaradi delitve skupnega premoženja se ne odloča o spornih terjatvah, zato po naravi stvari ni možna začasna odredba zaradi zavarovanja terjatve oziroma zagotovitve možnosti morebitne izvršbe. Možna bi bila izdaja ureditvene začasne odredbe, zaradi varstva obstoječega stanja pred grozečim nasiljem ali nastankom težko nadomestljive škode (ob tem je takšno začasno odredbo mogoče izdati le v nujnih in izjemnih primerih, glede na potreben restriktiven pristop). Glede na predlagani način delitve poslovnega deleža ni pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Predlagateljica krije svoje stroške pritožbenega postopka, ta odločitev pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).