Jedro

Določba 160. člena DZ v povezavi s 161. členom istega zakona pooblašča sodišče, da tudi po uradni dolžnosti izreče ukrepe za varstvo koristi otroka, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Po določbi 6. člena ZNP-1 mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok oz. oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese. V tovrstnih zadevah lahko sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja dokaze, ki jih niso predlagali. Gre za očitno razliko s pravdnim postopkom.

Za presojo o tem, ali o identični zahtevi za sodno varstvo že teče postopek, oz. je bilo o njej že pravnomočno odločeno (vprašanje litispendence), sta pomembna tako obseg in vsebina predlaganega zavarovanja kot tudi zatrjevano dejansko stanje, na katerem temelji predlog za izdajo začasne odredbe.

DZ v 166. členu določa, da mora biti v primerih, če je bila začasna odredba izdana pred uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o vzgoji, varstvu in preživljanju otroka, o stikih, o izvajanju starševske skrbi, ali o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja, postopek uveden v sedmih dneh od izdaje začasne odredbe. Rok se šteje od vročitve sklepa stranki. Predhodna seznanitev stranke z izdano začasno odredbo in njeno vsebino je nujna, saj šele na njeni podlagi izve/sklepa o vsebini predloga/tožbe, ki jo mora vložiti.

V okoliščinah, ko otrok izkazuje tako močan odpor do očeta, da niti noče obiskovati šole na območju, kjer oče živi, saj noče – kljub posredovanju strokovnih oseb – izstopiti iz avta, je odločitev pravilna. Morebitno siljenje otroka bi lahko imelo vpliv na njegovo psihično zdravje. Temu pritrjuje več zapisov o poteku stikov pod nadzorom pristojnega CSD. Tudi ti kažejo na otrokovo odločno odklanjanje očeta, saj otrok kljub posredovanju strokovnih delavcev iz avta noče izstopiti in na trenutke deluje agresivno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o začasni odredbi Z 4/2021 z dne 20. 9. 2021 (I. točka izreka) in mu naložilo, da upnici povrne 379,40 EUR stroškov ugovornega postopka (II. točka izreka).

2.Dolžnik zoper predmetni sklep vlaga pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku.¹ Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in njegovemu ugovoru v celoti ugodi, sklep o začasni odredbi z dne 20. 9. 2021 pa razveljavi in upnici naloži plačilo vseh stroškov postopka. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Pritožnik opozarja na nesklepčnost upničinega predloga za izdajo začasne odredbe. Čeprav je sodišče ugotovilo, da predlog ni oblikovan pravilno, je vanj samovoljno poseglo in spremenilo njegovo vsebino ter ga oblikovalo po svoje. Ker v predmetni zadevi ne gre za izdajo začasne odredbe po uradni dolžnosti, ampak na predlog upnice, je sodišče vezano na postavljene zahtevke. Prevelika pomoč eni stranki lahko prizadene pravico strank do nepristranskosti sodišča. Zato je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 285. členom istega zakona.

4.V navedeni zadevi je sodišče odločalo o vprašanju, o katerem že teče postopek pred naslovnim sodiščem pod opr. št. II N 226/2020. Ta zadeva še ni pravnomočno zaključena. Zato sta pri naslovnem sodišču istočasno v teku dva postopka o istem vprašanju. Glede vprašanja prešolanja otroka odloča sodišče istočasno v predmetnem postopku in v nepravdnem postopku II N 226/2020. V izpodbijanem sklepu se ne navaja nobenih spremenjenih okoliščin ali ogroženosti otroka, ki bi narekovale izdajo takšnega sklepa.

5.Sodišče je sklep o začasni odredbi z dne 20. 9. 2021 izdalo pred uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe. Upnica bi morala v zakonsko postavljenem 7-dnevnem roku od izdaje začasne odredbe predlagati uvedbo postopka. Tega ni storila. Sodišče je z interpretacijo določbe 166. člena Družinskega zakonika², da rok za vložitev predloga prične teči z vročitvijo začasne odredbe, nedopustno poseglo v okvire zakona in zakonske pravice. Sodišče ne sodi po življenjski logiki, ampak je dolžno, tako kot vse stranke, uporabljati določila zakona. Ni razloga, da upnica istočasno s predlogom za izdajo začasne odredbe ne bi vložila tudi predloga glede izvajanja starševske skrbi.

6.Izpodbijani sklep nima utemeljenih razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče se ni ukvarjalo z vprašanjem nujnosti izdaje predlagane začasne odredbe o prešolanju otroka. Ta v času odločanja o predlagani začasni odredbi sploh ni bil ogrožen, niti niso bile podane trditve o njegovi ogroženosti.

7.Otrok je bil prešolan še pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe in preden je bil izdan sklep sodišča z dne 20. 9. 2021. Izdaja začasne odredbe ni bila potrebna in zanjo niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Prešolanje je upničin projekt, s katerim mu hoče otroka še bolj odtujiti.

8.Pritožba je bila vročena v odgovor upnici, ki pa se nanjo ni odzvala.

9.Pritožba ni utemeljena.

10.Sodišče je ugotovilo vsa pravnorelevatna dejstva in se jasno opredelilo do dolžnikovih ugovornih navedb ter sprejelo pravilen zaključek o neutemeljenosti njegovega ugovora. Pritožbeno sodišče v celoti sledi razlogovanju v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, v kateri je podana opredelitev glede vezanosti na postavljen zahtevek oz. predlog za izdajo začasne odredbe. Določba 160. člena DZ v povezavi s 161. členom istega zakona pooblašča sodišče, da tudi po uradni dolžnosti izreče ukrepe za varstvo koristi otroka, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Po določbi 6. člena Zakona o nepravdnem postopku³ mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok oz. oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese. V tovrstnih zadevah lahko sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja dokaze, ki jih niso predlagali. Gre za očitno razliko s pravdnim postopkom, zato je pritožbeno sklicevanje na zadevo II Ips 1213/2008 neustrezno. Zadevi sta povsem neprimerljivi. V zadevi II Ips 1213/2008 z dne 4. 10. 2012 se je postavilo vprašanje oblikovanja pravilnega tožbenega zahtevka. V pravdi se odloča o utemeljenosti zahtevkov, v nepravdnem postopku pa se ureja razmerje med prizadetimi osebami, udeleženci postopka. V slednjih primerih predlagatelj ni dolžan postaviti določnega zahtevka glede ureditve razmerja, ampak mora predlog vsebovati opis razmerja oz. stanje, o katerem naj sodišče odloči. Temu kriteriju pa je upničin predlog zadostil. Zato so neutemeljena vsa pritožbena izvajanja o nesklepčnosti predloga.

11.Za presojo o tem, ali o identični zahtevi za sodno varstvo že teče postopek, oz. je bilo o njej že pravnomočno odločeno, sta pomembna tako obseg in vsebina predlaganega zavarovanja kot tudi zatrjevano dejansko stanje, na katerem temelji predlog za izdajo začasne odredbe.⁴ Vprašanje litispendence je sodišče presojalo v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Jasno je navedlo, da je po izdaji sklepa II N 226/2020 z dne 23. 8. 2021, s katerim je bil zavrnjen predlog za izdajo začasne odredbe, ki bi nadomeščala soglasje očeta za prešolanje otroka, prišlo do spremenjenih/novih okoliščin, ki so narekovale ponovno odločanje o nadomestitvi očetovega soglasja. Otrok je v preteklem šolskem letu redno obiskoval pouk v A. in v zvezi s tem posebni problemi niso nastajali. V začetku letošnjega šolskega leta – torej po izdaji prej citiranega sklepa – pa je prišlo do situacije, ko se je pričel krčevito upirati, da bi izstopil iz avtomobila, ko ga je prvi šolski dan mati pripeljala v šolo. Uspeha ni imelo niti posredovanje ravnateljice in svetovalne delavke. Tudi v naslednjih dneh se je situacija ponovila, s tem da zjutraj niti ni več hotel vstopiti v avto. Deček se je obiskovanju šole v A. odločno uprl. To predstavlja novo okoliščino, ki v prvotnem predlogu za izdajo začasne odredbe ni bila podana. Zato predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe ne ovira obravnavanja novega predloga z drugo vsebino oz. utemeljenega z dejanskimi okoliščinami, nastalimi po trenutku odločanja o prvem predlogu.

12.Pritožbeno sodišče ne sledi razlogovanju pritožbe o nepravočasno vloženem predlogu glede izvajanja starševske skrbi. DZ v 166. členu določa, da mora biti v primerih, če je bila začasna odredba izdana pred uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o vzgoji, varstvu in preživljanju otroka, o stikih, o izvajanju starševske skrbi, ali o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja, postopek uveden v sedmih dneh od izdaje začasne odredbe. Že sodišče je v 6. točki obrazložitve opozorilo, da bi zgolj gramatikalna razlaga navedene določbe lahko pomenila, da bi morala upnica svoj predlog dopolniti še preden bi sploh izvedela za táko zahtevo sodišča. Predhodna seznanitev stranke z izdano začasno odredbo in njeno vsebino je nujna, saj šele na njeni podlagi izve/sklepa o vsebini predloga/tožbe, ki jo mora vložiti. Zato bi bilo štetje roka od izdaje začasne odredbe brez upoštevanja, ali je bila ta predlagatelju (že) vročena, neprimerno in v nasprotju s pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.

13.Zmoten je pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep nima utemeljenih razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče se je ukvarjalo z vprašanjem ogroženosti otroka. Opozorilo je na otrokove močne čustvene odzive, ki jih doživlja ob misli, da bi moral še kdaj v Osnovno šolo A. Prepričljivo je izpeljalo zaključek o ogroženosti njegovega (psihičnega) zdravja. Otrok obiskovanje osnovne šole v A. povezuje s stiki z očetom in izkazuje odločno zavračanje obiskovanja te šole. Tudi izpoved dolžnika, ki jo v izpodbijanem sklepu izpostavlja sodišče, potrjuje, da je v trenutni situaciji otroku v večjo korist, da ostane v sedanjem šolskem okolju.

14.Otrok se je obiskovanju Osnovne šole A. krčevito upiral. Ko ga je mati pripeljala, ni hotel zapustiti avta, čeprav sta posredovali ravnateljica in svetovalna delavka. Sodišče v tej fazi še ni pridobilo mnenja strokovnih služb, kar pa na pravilnost in zakonitost odločitve nima nobenega vpliva. V postopku izdaje začasne odredbe mora sodišče postopati hitro in ne izvaja vseh predlaganih dokazov. Njihova izvedba je pridržana glavnemu postopku. Tudi vprašanje morebitnega materinega odtujevanja otroka bo predmet presoje v nadaljnjem teku postopka, ko se bo odločalo o glavni stvari. V okoliščinah, ko otrok izkazuje tako močan odpor do očeta, da niti noče obiskovati šole na območju, kjer oče živi, saj noče – kljub posredovanju strokovnih oseb – izstopiti iz avta, je odločitev pravilna. Morebitno siljenje otroka bi lahko imelo vpliv na njegovo psihično zdravje. Temu pritrjuje več zapisov o poteku stikov pod nadzorom pristojnega CSD. Tudi ti kažejo na otrokovo odločno odklanjanje očeta, saj otrok kljub posredovanju strokovnih delavcev iz avta noče izstopiti in na trenutke deluje agresivno. Po drugi strani pa na sedanji Osnovni šoli B. nima težav; v okolje se je dobro vključil in je lepo sprejet med sošolci.

15.Čeprav je bil otrok prešolan že pred izdajo začasne odredbe – upnica je dosegla začasni vpis otroka v Osnovno šolo B. – pa navedeno dejstvo ne odreka potrebe po izdaji začasne odredbe. Gre za materijo, ki je v primeru, ko se starša ne moreta sporazumeti, v pristojnosti sodišča. Ni razloga, da ne bi sledili upnici, ki je izpovedala, da je bil vpis začasen, in sicer do odločitve sodišča v zvezi z nadomestitvijo očetovega soglasja.

16.Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

-------------------------------

¹ Uradni list RS, št. 26-1210/1999, v nadaljevanju ZPP.

² Uradni list RS, št. 15-729/2017, v nadaljevanju DZ.

³ Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.

⁴ Primerjaj VSL sklep I Cp 2788/2013 z dne 23. 10. 2013.