Jedro

Izpodbijano pravno dejanje je poplačilo z asignacijo, ki izpolnjuje objektivni pogoj izpodbojnosti, če je bila tožeča stranka asignatov upnik. V takem primeru namreč preneha premoženjsko upravičenje tožeče stranke do asignata, obveznost stečajnega dolžnika do tožene stranke pa je preko asignata poravnana toženi stranki v celoti na račun drugih upnikov, s čimer pride do zmanjšanja čiste vrednosti stečajne mase.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: v I. točki izreka odločilo, da se v razmerju med tožečo in toženo stranko razveljavijo: - učinek poplačila tožene stranke, opravljen na podlagi asignacije št. 120/210327 z dne 30. 4. 2010 za znesek 2.777,69 EUR, - učinek poplačila tožene stranke, opravljen na podlagi asignacije št. 120/210464 z dne 27. 5. 2010 za znesek 2.777,69 EUR, - učinek poplačila tožene stranke, opravljen na podlagi asignacije št. 120/210607 z dne 30. 6. 2010 za znesek 2.777,69 EUR, - učinek poplačila tožene stranke, opravljen na podlagi asignacije št. 120/210764 z dne 30. 7. 2010 za znesek 2.549,31 EUR, v II. točki izreka odločilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki znesek v višini 10.883,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 6. 2011 do plačila v roku v 15 dni, v III. točki izreka odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 1.441,90 EUR z zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni njej v prid, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka, stečajni dolžnik, je v obravnavani zadevi izpodbijala plačila na podlagi štirih asignacij, s katerimi je pooblastila hčerinsko družbo Z., d.o.o., da na njen račun plača toženi stranki znesek v skupni višini 10.833,00 EUR, slednjo pa je pooblastila, da to izpolnitev sprejme (prim. 1035. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika ugodilo na podlagi presoje, da so podane domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje po 272. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

6. Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki naj bi jo storilo zaradi opustitve izvedbe dokaznih predlogov tožene stranke ter pomanjkanja obrazložitve njihove zavrnitve. Presoja o tem, katera dejstva se dokazujejo in s katerimi dokazi, je prepuščena sodišču (213. člen ZPP). Načelna dolžnost sodišč, da izvedejo predlagane dokaze, pa ni neomejena, saj obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev njihove izvedbe, kar mora sodišče tudi obrazložiti. Sodišče prve stopnje je to upoštevalo in pojasnilo, da predlaganih zaslišanj tožene stranke ni izvedlo zaradi jasnih listinskih izkazov. S tem je podalo razloge za svojo odločitev ter ustrezno ocenilo, da izvedba teh dokazov za postopek ni bila potrebna in na odločitev v tej zadevi ne bi imela nobenega vpliva.

7. Utemeljena ni niti pavšalna pritožbena graja, da se sodišče prve stopnje do navedb tožene stranke ni opredelilo. Čeprav je obrazložitev izpodbijane sodbe skopa, je v zadostni meri odgovorjeno na vse relevantne navedbe in ugovore tožene stranke (glej 8. točko obrazložitve izpodbijane sodbe).

8. Obrazložitev sodišča prve stopnje je po mnenju pritožnika nadalje nerazumljiva v delu, kjer sodišče navaja „da je tožena stranka prejela korist iz posla s strani stečajnega dolžnika, ki je svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika“. Iz citiranega zapisa naj bi izhajalo, da je stečajni dolžnik opravil nasprotno izpolnitev pred stečajnim dolžnikom. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri glagolu „opravil“, res izpustilo zadnjo črko „a“, saj se ta nanaša na toženo stranko. Vendar je glede na kontekst obrazložitve ter zakonsko dikcijo iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP jasno, da je sodišče prve stopnje v tem delu presodilo, da je tožena stranka svojo nasprotno izpolnitev opravila pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika, kar pomeni, da načelo sočasnosti izpolnitve ni bilo spoštovano in je podana domneva objektivnega pogoja izpodbojnosti. To domnevo bi tožena stranka lahko izpodbila le, če bi dokazala, da je bil rok izpolnitve običajen (drugi odstavek 272. člena ZFPPIPP), kar pa ni niti konkretizirano zatrjevala.

9. Navedbe pritožnika, da o zmanjšanju stečajne mase ni mogoče govoriti, ker v kolikor je Z., d.o.o., s prevzemom dolga plačal svoje obveznosti do tožeče stranke, do plačila denarnih sredstev s strani tožeče stranke sploh ni prišlo, so za to zadevo nepomembne. Izpodbijano pravno dejanje je namreč poplačilo z asignacijo, ki izpolnjuje objektivni pogoj izpodbojnosti, če je bila tožeča stranka asignatov upnik. V takem primeru namreč preneha premoženjsko upravičenje tožeče stranke do asignata, obveznost stečajnega dolžnika do tožene stranke pa je preko asignata poravnana toženi stranki v celoti na račun drugih upnikov, s čimer pride do zmanjšanja čiste vrednosti stečajne mase (prim. odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 659/2011 z dne 10. 11. 2011, I Cpg 189/2011 z dne 18. 5. 2011 in I Cpg 1296/2012 z dne 7. 3. 2013 in sodbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 102/94 z dne 10. 3. 1995). Zato je bila za ugoditev tožbenemu zahtevku ključna ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju kritnega razmerja med tožečo stranko in asignatom (iz asignacij izhaja, da je šlo za vračilo kredita; priloge A22 do A25), čemur tožena stranka ni določno nasprotovala. Pritožbene navedbe, da ni dokazano, da je bila stečajna masa zaradi izpodbijanega dejanja zmanjšana, zato niso utemeljene.

10. Pritožnik neutemeljeno uveljavlja tudi kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti ter da je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi listinami. ZFPPIPP v 1. točki tretjega odstavka 272. člena res predpisuje domnevo subjektivnega pogoja izpodbojnosti v primeru, če je upnik prejel izpolnitev svoje terjatve pred njeno zapadlostjo, iz listin pa izhaja nasprotno. Vendar sodišče prve stopnje svoje odločitve ni utemeljilo na tej podlagi, temveč na podlagi ugotovitve, da asignacija med strankama ni bil običajen način poplačila obveznosti. Domneva po 1. točki tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP namreč temelji na predpostavki, da je nenadna sprememba načina izpolnitve tisti znak, ki bi moral toženo stranko opozoriti na insolventnost tožeče stranke. Zato pavšalna pritožbena trditev, da je asignacija ena najpogostejših oblik pokrivanja obveznosti poslovnih subjektov, ne omaje pravilnosti izpodbijane odločitve. Ker je bila domneva subjektivnega pogoja izpodbojnosti z ugotovitvijo o neobičajnem načinu poplačila podana, so nepomembne tudi pritožbene navedbe o tem, da sta se pravdni stranki dogovorili o zapiranju odprtega stanja sedem mesecev pred uvedbo stečaja ter da vedenje za slabo ekonomsko-finančno stanje ne zadošča za vedenje o insolventnosti, saj s temi navedbami domneve ni moč izpodbiti.

11. Nenazadnje je pravilna tudi grajana presoja sodišča prve stopnje, da glede na vsebino pogodbenih kleparskih del ni šlo za dela po 34. členu ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče soglaša, da ta dela ne predstavljajo tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe. Ob tem ni pravilno niti pritožbeno stališče, da po navedeni določbi insolventna družba ni dolžna upoštevati obveznosti enakega obravnavanja upnikov. Po tretjem odstavku 34. člena ZFPPIPP mora namreč insolventna družba vse upnike, ki so v enakem položaju, obravnavati enako. Nujnost posla zato še ni razlog za izključitev objektivnega pogoja izpodbojnosti.

12. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).