Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima Sklad Republike Slovenije za nasledstvo, javni sklad, upoštevaje načelo zakonitosti, podlago, da v postopku odločanja o zahtevi za verifikacijo na podlagi ZNISESČP drugače, kot to določa 3. člen ZNISESČP, odloči o obračunu obresti od neizplačane stare devizne vloge iz 2. člena ZNISESČP, ki je predmet prevzema izpolnitve obveznosti.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali ima Sklad Republike Slovenije za nasledstvo, javni sklad, upoštevaje načelo zakonitosti, podlago, da v postopku odločanja o zahtevi za verifikacijo na podlagi ZNISESČP drugače, kot to določa 3. člen ZNISESČP, odloči o obračunu obresti od neizplačane stare devizne vloge iz 2. člena ZNISESČP, ki je predmet prevzema izpolnitve obveznosti?
1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo in sklepom tožbi zoper odločbo Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, št. 0041-6631/2016/4 z dne 5. 1. 2017 ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v nov postopek (I. točka izreka), tožbo zoper Informativni izračun št. 0041-6631/2016/2 z dne 5. 10. 2016 pa zavrglo (II. točka izreka).
2. Po presoji Upravnega sodišča je v izpodbijani odločbi ostalo nerazčiščeno ali je imela toženka objektivno in upravičeno podlago za razlikovanje med obrestno mero, za katero se je v devetdesetih letih Republika Slovenija (v nadaljevanju RS) z Ustavnim zakonom za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS ter z Zakonom o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog (v nadaljevanju ZPONDV) zavezala, da bo vračala prvotne vloge (in obresti), in obrestno mero, po kateri je bilo izračunano vračilo stare devizne vloge tožeči stranki v izpodbijanem aktu, ki temelji na Zakonu o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP). Navedlo je, da zaradi te pomanjkljivosti v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni moglo preizkusiti, zato jo je odpravilo in vrnilo toženki v nov postopek.
3. Tožena stranka (v nadaljevanju predlagateljica) je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti zaradi več pomembnih pravnih vprašanj, ki se nanašajo na presojo skladnosti uporabe obrestne mere iz 3. člena ZNISESČP glede na obveznosti, ki naj bi bila RS naložena s sodbo Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji, št. 60642/08 z dne 16. 7. 2014 (v nadaljevanju Ališić in drugi).
4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). V zvezi z dopuščenim vprašanjem predlagateljica v predlogu zatrjuje, da glede na načelo zakonitosti nima podlage, da o obračunu obresti odloči drugače, kot to določa 3. člen ZNISESČP. V zvezi s tem zatrjuje neenotno sodno prakso Upravnega sodišča, ker naj bi del sodne prakse (kot v obravnavanem primeru) zavzel stališče, da mora na vprašanje, ali ima razlikovanje obrestnih mer glede na to, kje je imel varčevalec svoje devizne vloge (na ozemlju RS ali v podružnicah Ljubljanske banke v Zagrebu oziroma Sarajevu) objektivno in upravičeno podlago, odgovoriti upravni organ, medtem, ko je po stališču drugega dela sodne prakse presojo ustavnosti določene obrestne mere po navedeni določbi ZNISESČP opravilo Upravno sodišče samo. Z vidika predpisanih obrestnih mer po 3. členu ZNISESČP je Vrhovno sodišče s sklepom X DoR 300/2020 z dne 11. 11. 2020 že dopustilo revizijo glede vprašanja utemeljenosti razlikovanja med varčevalci v Glavnih podružnicah Zagreb in Sarajevo ter varčevalci v domačih podružnicah slovenskih bank. O reviziji še ni bilo odločeno. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča tudi odgovor na zastavljeno vprašanje pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.
6. Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.