- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 3780/2011
ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CP.3780.2011 Civilni oddelek
Povzetek
- Vrnitev sodne takse v primeru zavrženja postopkaAli lahko predlagatelja zahtevata vrnitev sodne takse, če sta postopka končala z zavrženjem?
- Sodna dejanja in obveznost plačila takseAli je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo o vrnitvi sodne takse glede na opravljena sodna dejanja?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Predlagatelja sta vložila svojo vlogo v postopkih, v katerih sta morala plačati sodno takso. S tem sta si omogočila obravnavanje njunih vlog. Prvostopenjsko sodišče je tej svoji dolžnosti zadostilo. Sodna dejanja v smislu 36. člena ZST-1 so bila opravljena.
Sama okoliščina, da sta se oba postopka končala z zavrženjem, pa ne pomeni, da lahko predlagatelja zahtevata vrnitev sodne takse. Kaj takšnega bi bilo mogoče le, če bi to ZST-1 predvidel.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom zavrglo predlog predlagateljev z dne 06. 05. 2011 za vrnitev sodne takse.
2. Zoper ta sklep je sta vložila pritožbo predlagatelja. V pritožbi navajata, da sta Okrajnemu sodišču v Ljubljani predlagala vrnitev sodne takse. Okrajno sodišče je zavrglo tako predlog za delitev, kot tudi pritožbo zoper sklep o zavrženju. Predlog za vrnitev sodne takse je zavrnilo zato, ker naj bi bila oba sklepa o zavrženju že dejanje, s katerim se odloči o zadevi, namreč o predlogu za delitev, in o pritožbi. Pritožnika menita drugače, namreč da sodišče ni opravilo tistega sodnega dejanja, za katerega sta bila vložena tako predlog, kot tudi pritožba. Sodno takso bi sodišče lahko obdržalo le, če odločilo v zadevi vsebinsko.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrglo vlogo predlagateljev za vrnitev sodne takse. Ob tem je tudi odločilo o morebitni vrnitvi sodne takse. Pravilno je odločilo, da mora sodišče odločiti o vrnitvi sodne takse po uradni dolžnosti (1. odstavek 37. člena Zakona o sodnih taksah - Ur. l. RS, št. 37/2008 in 97/2010, v nadaljevanju ZST-1). To pa pomeni, da mora predlog, ki ga je stranka vložila, zavreči. 5. Prvostopenjskemu sodišču ni mogoče očitati napake niti v tistem delu izpodbijanega sklepa, v katerem je pravzaprav odločilo o sami povrnitvi sodne takse. Predlagatelja sta vložila svojo vlogo v postopkih, v katerih sta morala plačati sodno takso po tarifnih številkah 9611 in 9621 ZST-1. S tem sta si omogočila obravnavanje njunih vlog. Prvostopenjsko sodišče je tej svoji dolžnosti zadostilo. Sodna dejanja v smislu 36. člena ZST-1 so bila opravljena. Sama okoliščina, da sta se oba postopka končala z zavrženjem, pa ne pomeni, da lahko predlagatelja zahtevata vrnitev sodne takse. Kaj takšnega bi bilo mogoče le, če bi to ZST-1 predvidel. Ker pa ni, je prvostopenjsko sodišče odločilo pravilno, namreč da sodne takse ni mogoče vrniti.
6. Pritožba je torej neutemeljena. Višje sodišče jo je zavrnilo in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje na temelju 2. točke 365. člena ZPP.