Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče ne ugotavlja, ali je predlagatelj dejansko pridobil zatrjevano solastninsko pravico, ampak je to pristojnost pravdnega sodišča, ki bo odločalo o tožbenem zahtevku. Zato, da se dovoli zaznamba spora, zadostuje, da je predlagatelj vložil tožbo, s katero zahteva ugotovitev solastninske pravice, ki jo je pridobil na enega od izvirnih načinov pridobitve lastninske pravice, kar predstavlja tudi pridobitev skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja izvenzakonske skupnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo zaznambo spora o pridobitvi solastninske pravice, ki teče pred Okrožnim sodiščem v K. pod opr.št. P v korist predlagatelja D.L., pri nepremičninah s parc.št. 1305 in 1306, obe k.o. P., vpisanih v vl.št. 324, po stanju v zemljiški knjigi last B.Š.

Zoper sklep se pritožuje udeleženka Š.B. in navaja, da so nepremičnine, vpisane v vl.št. 324 k.o. P., izključna njena lastnina, saj jih je kupila s svojimi lastnimi sredstvi ter posojilom, za katerega je zastavila svoje nepremičnine oziroma nepremičnine lastnega podjetja SGP G. d.o.o., L.D, pa ni prispeval ničesar. Da je dobil možnost, da je lahko vložil tožbo, se je na sodišču skliceval na izvenzakonsko zvezo, katere pa ni bilo, saj je bil v njenem podjetju samo zaposlen. Da bi dokazal izvenzakonsko zvezo, je sodišču predložil ponarejene dokumente o ladji, ki je njena last in je na predpogodbo o nakupu napisal svoje ime. O sami nepremičnini predlagatelj ni podal nikakršnega dokaza, da bi lahko uveljavljal kakršnokoli lastninsko pravico, še manj pa izvenzakonsko skupnost. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep na predlog predlagatelja D.L. na podlagi določbe 79.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1, Ur.l. RS, št. 58/2003). Cit. zakonska določba določa, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli tudi na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oz. po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oz. zunajzakonske skupnosti, oz. na drug izviren način, ali da ugotovi obstoj njegove druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način. Zaznambo spora lahko predlaga samo tožnik. Nepremičnina pa mora biti v tožbenem zahtevku označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Predlogu za zaznambo spora mora biti priloženo tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. Zaznamba spora o pridobitvi pravice se torej dovoli na podlagi vložene tožbe, to predpostavko je predlagatelj izkazal, saj je predlogu priložil tožbo zaradi ugotovitve solastninske pravice na parc.št. 1305 in 1036, obe k.o. P., pri katerih je vpisana lastninska pravica na udeleženko B.Š. Tožbo je vložil pri Okrožnem sodišču v K. 27.01.2006 in se vodi pod opr.št. P. Iz tožbe, navedb v njej in postavljenega tožbenega zahtevka izhaja, da tožnik uveljavlja solastninsko pravico na spornih nepremičninah, ki naj bi jih pridobil po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja izvenzakonske skupnosti z udeleženko. Odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je dovolilo zaznambo spora, je zato pravilna. Pritožnici je pojasniti, da zemljiškoknjižno sodišče ne ugotavlja, ali je predlagatelj dejansko pridobil zatrjevano solastninsko pravico, ampak je to pristojnost pravdnega sodišča, ki bo odločalo o tožbenem zahtevku. Zato, da se dovoli zaznamba spora, zadostuje, da je predlagatelj vložil tožbo, s katero zahteva ugotovitev solastninske pravice, ki jo je pridobil na enega od izvirnih načinov pridobitve lastninske pravice, kar predstavlja tudi pridobitev skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja izvenzakonske skupnosti. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2.tč. 3.odst. 161.čl. ZZK-1).