Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali se pri zahtevkih za izplačilo vlaganj od zakonca ali zunajzakonskega partnerja, kadar gre za nepremičnino v solasti, uporablja kot pravna podlaga 48. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in 190. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ali določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) o premoženjskopravnih razmerjih med zakonci? Ali lahko sodišče tak zahtevek zavrne zaradi koristi, ki naj bi jih tožnik imel z bivanjem v nepremičnini, čeprav je v njej bival s soglasjem obeh solastnikov? Ali lahko sodišče v okviru procesnega vodstva obravnave, samo, ne da bi stranki kot solastnici nepremičnine predlagali dokaz z izvedencem in ob pomanjkljivi trditveni podlagi, naloži izvedencu, da oceni koristi, ki bi naj jih imel tožnik s tem, ko je uporabljal nepremičnino svoje zunajzakonske partnerke in njene matere?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali se pri zahtevkih za izplačilo vlaganj od zakonca ali zunajzakonskega partnerja, kadar gre za nepremičnino v solasti, uporablja kot pravna podlaga 48. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in 190. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ali določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) o premoženjskopravnih razmerjih med zakonci? Ali lahko sodišče tak zahtevek zavrne zaradi koristi, ki naj bi jih tožnik imel z bivanjem v nepremičnini, čeprav je v njej bival s soglasjem obeh solastnikov? Ali lahko sodišče v okviru procesnega vodstva obravnave, samo, ne da bi stranki kot solastnici nepremičnine predlagali dokaz z izvedencem in ob pomanjkljivi trditveni podlagi, naloži izvedencu, da oceni koristi, ki bi naj jih imel tožnik s tem, ko je uporabljal nepremičnino svoje zunajzakonske partnerke in njene matere?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnik in prva toženka od leta 1978 do 14. 5. 2007 živela v zunajzakonski skupnosti in sta bivala in tudi vlagala v nepremičnino, ki je v solasti prve toženke in njene matere. Sodišče prve stopnje je postavilo izvedenca B. A., ki je ocenil, da je vrednost skupnih vlaganj tožnika in prve toženke v nepremičnino 9.152,26 EUR, da pa korist, ki jo je imel tožnik s tridesetletnim brezplačnim bivanjem v nepremičnini znaša 7.409,00 EUR. Po pridobitvi izvedenskega mnenja sta toženki postavili pobotni ugovor za terjatev v znesku 7.409,00 EUR iz naslova uporabnine za ves čas bivanja. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožnikov zahtevek obogatitvene narave, da ima glede na domnevo o enakih deležih na skupni terjatvi iz naslova vlaganj terjatev v višini 4.576,13 EUR, da pa je vrednost koristi, ki jo je imel tožnik z bivanjem v nepremičnini toženk, večja od višine njegovih vlaganj in je njegov zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da zato tudi ni bilo treba odločati o postavljenem pobotnem ugovoru toženk in o zastaranju terjatve toženk do tožnika v zvezi s plačilom uporabnine zaradi bivanja tožnika v njuni nepremičnini.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Uvodoma je obrazložilo, da tožnik ne izpodbija pravilnosti ugotovitev o višini vlaganj in višini koristi, ki jo je imel zaradi brezplačnega bivanja, da pa ugovarja, da je sodišče prve stopnje korist ugotavljalo mimo trditvene podlage toženk. Sodišče druge stopnje je navedlo, da sta toženki res trditve o koristih tožnika ponudili le v zametkih in da res nista podali dokaznega predloga, naj višino koristi ugotovi izvedenec. Vendar je ocenilo, da bi moralo sodišče v tem primeru opraviti materialno procesno vodstvo in toženki pozvati, naj trditveno podlago dopolnita, po dopolnitvi trditvene podlage, pa bi bila sodba prav takšna, kot je sedaj. Odločilo je, da gre le za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj bi kršitev prerasla v absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) le, če bi bila tožniku odvzeta pravica do izjave, v obravnavanem primeru pa ni bilo tako, saj sta toženki v nadaljevanju nastali procesni položaj izkoristili in nanj oprli svojo obrambo pred tožbenim zahtevkom.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. Predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: - Ali se pri zahtevkih za izplačilo vlaganj od zakonca ali zunajzakonskega partnerja uporablja kot pravna podlaga 48. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in 190. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ali določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) o premoženjskopravnih razmerjih med zakonci? - Ali so solastniki nepremičnine upravičeni do plačila uporabnine oziroma koristi, če vsi privolijo v neodplačno uporabo nepremičnine zunajzakonskemu partnerju enega izmed solastnikov? - Ali lahko zakonec oziroma zunajzakonski partner ali kdo tretji kot lastnik ali solastnik nepremičnine zahteva vračilo koristi od bivšega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja solastnika, ki sam ni solastnik nepremičnine, ki jih je imel s tem, ko je uporabljal to nepremičnino, ni pa bil solastnik ali lastnik nepremičnine, in če, ali velja kakšen zastaralni rok pri takem zahtevku? - Ali ima pravico do zahtevka za povrnitev vlaganj samo tisti, ki vlaga v nepremičnino, katere ni lastnik, in je pri tem lastnik obogaten zaradi teh vlaganj, tisti, ki pa je vlagal v nepremičnino drugega, pa ni imel nobenih koristi? - Ali velja to pravilo tudi v primeru vlaganj v nepremičnino, ki je last zakonca ali zunajzakonskega partnerja? - Ali lahko sodišče zavrne zahtevek za plačilo vlaganj zunajzakonskemu partnerju solastnika nepremičnine zaradi koristi, ki bi naj jih imel, brez da bi lastnik uveljavljal, da je imel tisti, ki je vlagal v nepremičnino, koristi in to kljub temu, da gre za zunajzakonskega partnerja, ki je bival v hiši s soglasjem obeh solastnikov? - Ali lahko sodišče v okviru procesnega vodstva obravnave samo, brez da bi stranki kot solastnici nepremičnine - stanovanjske stavbe, predlagali dokaz z izvedencem ali zatrjevali koristi, samo, brez trditvene podlage katerekoli od strank, naloži izvedencu, da oceni koristi, ki bi jih naj imel uporabnik stanovanja s tem, ko je uporabljal nepremičnino svoje zunajzakonske partnerke in tašče? - Ali je možno v primeru kršitve materialnopravnega vodstva sodišča varovati ustavne pravice samo ene stranke? Vlagatelj opozarja, da se je sodišče druge stopnje pri odločitvi oprlo na 190. člen OZ in 48. člen SPZ, kar je v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča in se pri tem sklicuje na odločbo II Ips 846/2008. Poudarja, da se sodišči sploh nista izrekli o obstoju vseh elementov za neopravičeno obogatitev, zlasti ne o privolitvi toženk v prikrajšanje. Poudarja, da morajo biti trditve jasne in nedvoumne prav zaradi zagotovitve kontradiktornosti in pravice stranke do obrambe. Gotovost glede predmeta odločanja omogoča pravilno izbiro dokazov in dejstev, s katerimi nasprotna stranka oporeka zahtevku, kar vse služi zagotavljanju enakopravnega položaja strank kakor tudi koncentraciji postopka. Meni, da sta mu bili z izpodbijano odločitvijo kršeni pravica do izjavljanja in pravica do sodnega varstva iz 22. in 23. člena Ustave RS. Poudarja tudi, da sta toženki pobotni ugovor uveljavljali prepozno, saj je njuna terjatev zastarala za vsaj zadnjih pet let. 4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenih pravnih vprašanj izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP v navedenem obsegu dopustilo.