Jedro

Interes, da to parcelo dobi nasprotna udeleženka, je prav ona izkazala. Jasno je namreč v tem postopku izkazala, da se s kmetijstvom ukvarja, da zemljo obdeluje in da jo bo tudi v naprej obdelovala, medtem ko je predlagateljica nepremičnine dala v zakup. Čeprav je res, da ji tudi ta način izkoriščanja prinaša dohodek, vendar pa je le neposredni interes lastnika, da zemljo sam obdeluje, močnejši kot tisti, da se zemlja da v najem.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišče prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nepremičnine parc. št. 1508/1, 1508/2 in 1509 vpisane v vložni številki 534 k.o. S., ki so v solastnini nepravdnih strank, vsake do 1/2 razdelilo tako, da postane predlagateljica izključna lastnica parcele št. 1509 in 1508/2 k.o. S., nasprotna udeleženka pa postane izključna lastnica parcele 1508/1 k.o. S.. Nasprotna udeleženka je dolžna plačati predlagateljici znesek 125.346,50 SIT, najkasneje v roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa skupaj z obrestmi po kateri se na območju S. oz. V. obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev od dneva pravnomočnosti sklepa do dneva plačila. Do plačila ima predlagateljica na parceli št. 1508/1 k.o. S. zakonito zastavno pravico. Glede stroškov postopka pa je sodišče prve stopnje odločilo, da skupni stroški postopka znašajo 80.667,22 SIT in jih nosita nepravdni stranki vsaka do polovice, stroške zastopanja pa nosita vsaka svoje. Nasprotna udeleženka je dolžna povrniti predlagateljici nanjo odpadli del skupnih stroškov v višini 40.333,61 SIT v 15-ih dneh od pravnomočnosti sklepa.

Zoper ta sklep se je pritožila predlagateljica. V pritožbi poudarja, da se z zaključki sodišča ne more strinjati kajti denarja od nasprotne udeleženke ne bo nikoli prejela kljub temu, da ima do izplačila zakonito zastavno pravico na parc. št. 1508/1. Predlagateljica zahteva naj sodišče doplačilo za manj vredno parcelo izrazi v površini zemlje. Glede skupnih stroškov postopka pa, naj 1/2 skupnih stroškov takoj naloži v plačilo nasprotni udeleženki, direktno s sklepom, ker se sama ne bo ukvarjala z izterjavo teh stroškov. Poudarja, da je predlagateljica kot dober gospodar poskrbela, da je parcela obdelana, dala jo je v najem za določeno najemnino in ta najemnina je tudi del dohodka za njuno preživetje. Najemniki se intenzivno ukvarjajo s kmetovanjem in so tako poskrbeli, da se je tudi kvaliteta v najem vzete parcele izboljšala. Res je, da sta si predlagateljica in nasprotna udeleženka v naravi razdelili parcele vendar to ni bila nobena razdelitev, ki naj bi zavezovala ali pa prejudicirala odločitev sodišča. Predlagateljica poudarja, da je pristala na tako delitev v naravi, ker je bil pravni prednik nasprotne udeleženke težak človek, ki je ves čas predlagateljici povzročal težave. Predlagateljica poudarja, da se nasprotna udeleženka ne preživlja s kmetijstvom, saj je redno zaposlena v L. in je s svojimi navedbami zavajala sodišče. Predlagateljica meni, da če bi sodišče opravilo ogled na kraju samem bi bila odločitev sodišča drugačna. Cenilec ni strokovno opravil svojega dela, predvsem bi moral preveriti cenitve. Opredeliti bi se moral do pripomb predlagateljice na izdelano cenitev, vendar se podanih pripomb ni dotaknil. Na pritožbo je odgovorila nasprotna udeleženka, katera pritožbene trditve v celoti zavrača in še enkrat poudarja, da obdeluje zemljo na ekološki način kot dober gospodar in ustvarja pomemben del dohodka. Je tudi vodja ekološkega programa in kmetuje na naravi prijazen način. Vse njeno delo je usmerjeno v razvoj kmetije, zato se kot mlad gospodar tudi izobražuje, za kar je predložila dokaze.

Pritožba ni utemeljena.

Ni sicer res kot sodišče pravi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da si interesi obeh udeleženk postopka niso nasprotujoči. Nasprotujoči sta si in obe dve si želita pridobiti parcelo 1508/1 k.o. S., katero pa je sodišče prve stopnje dodelilo nasprotni udeleženki. Povsem pravilno pa se sodišče prve stopnje sklicuje na zakonsko določbo 2. odst. 70. člena Stvarnopravnega zakonika, da solastniki v naravi dobijo tisti del stvari za katerega izkažejo upravičen interes. Tudi pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je interes, da to parcelo dobi nasprotna udeleženka, prav ona izkazala. Jasno je namreč v tem postopku izkazala, da se z kmetijstvom ukvarja, da zemljo obdeluje in da jo bo tudi v naprej obdelovala, medtem, ko je predlagateljica nepremičnine dala v zakup. Čeprav je res kot trdi predlagatelj v pritožbi, da ji tudi ta način izkoriščanja prinaša dohodek vendar pa je le neposredni interes lastnika, da zemljo sam obdeluje močnejši kot tisti, da se zemlja da v najem. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo večjo vrednost parcele 1508/1 k.o. S. katero je dodelilo nasprotni udeleženki in tej naložilo plačilo razlike v denarju. Neutemeljena je pritožbena trditev, da tega denarja od nasprotne udeleženke predlagateljica ne bo mogla izterjati, kajti do izplačila tega zneska ima predlagateljica na nepremičnini zastavno pravico kar pomeni, da če ji nasprotna udeleženka tega zneska ne bo plačala bo lahko uveljavljala plačilo iz zastave. Povsem pavšalne pa so pritožbene trditve, da izvedenec ni opravil v celoti svojega strokovnega dela kajti nič ne pove na katere njene pripombe izvedenec ni odgovoril. Nerazumljive pa so pritožbene trditve, da naj sodišče naloži 1/2 skupnih stroškov v plačilo nasprotni udeleženki s sklepom, ker se sama ne bo ukvarjala z izterjavo teh stroškov. Nepravdni postopek ni izvršilni postopek kjer sodišče opravi izterjavo. Sodišče prve stopnje je nasprotni udeleženki naložilo, da mora 1/2 skupnih stroškov povrniti predlagateljici. Ker je pritožba predlagateljice neutemeljena jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).