Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, to je kršitev, ki je relativne narave, saj se zahteva neposredna izkazanost vzročne zveze med kršitvijo in vsebinsko ali pravno nepravilnostjo odločitve v izpodbijanem sklepu, vendar je od odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-431/14-11 z dne 17 12. 2014, ki jo je potrebno upoštevati tudi v predmetni zadevi, ker je prišlo do postopkovne napake, ki vpliva na poštenost postopka, ki še ni bila odpravljena, zakonski standard, to je ugotavljanje vzročne zveze, omiljen z osredotočanjem na pravico do poštenega sojenja, kot je opredeljena v prvem odstavku 6. člena EKČP s protokoli in na enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave, ki po praksi Ustavnega in Vrhovnega sodišča1 zahtevata, da mora imeti posameznik v postopkih dejansko možnost vpliva na odločitev sodišča. Te kršitve pa v nadaljevanju pritožbe uveljavlja tudi zagovornica, s čemer se je pritožbeno sodišče strinjalo ter po obrazloženem odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Izrek

Pritožbi zagovornice osumljenega B.B. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom X Kpr 45306/2015 z dne 23. 6. 2016 na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnil predlog za izločitev nezakonito pridobljenih dokazov in drugih na podlagi teh pridobljenih dokazov, ki ga je podala zagovornica osumljenega B.B. in s katerim je predlagala izločitev vseh dokazov, pridobljenih z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov in vseh dokazov, pridobljenih s pregledom elektronskih sporočil, pridobljenih iz osumljenčevega računalnika.

2. Zoper sklep se je pritožila zagovornica osumljenega iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi kršitev temeljnih človekovih pravic iz Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ter kršitev človekovih pravic iz Evropske konvencije za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP). Višjemu sodišču predlaga, da prekine predmetni postopek z zahtevo, da začne postopek za oceno ustavnosti tretjega odstavka 169. člena ZKP, drugega odstavka 148. člena ZKP in 2. in 3. točke drugega odstavka 150. člena ZKP v povezavi z drugim odstavkom 240. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), podredno, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da se nezakonito pridobljeni dokazi izločijo iz spisa, še podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne preiskovalnem sodniku v ponovno odločanje.

3. V predmetni zadevi senat višjega sodišča o seji ni obveščal osumljenega in njegove zagovornice, čeprav je zagovornica takšen predlog v pritožbi podala, sklicujoč se pri tem na smiselno uporabo določbe 378. člena ZKP. Sodišče druge stopnje odloča o pritožbi zoper sklepe na nejavni pritožbeni seji, kar pomeni, da se o seji senata strank ne obvešča, saj se določba prvega odstavka 403. člena ZKP ne sklicuje na 378. člen ZKP, v danem primeru pa tudi ne gre za izjemo iz drugega odstavka 403. člena ZKP.(1)

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnica z navedbo, da ji kot zagovornici osumljenega poziv na dopolnitev zahteve za izločitev dokazov ni bil vročen in s tem ni bila dana možnost, da glede na spremenjen opis kaznivega dejanja v zahtevi za preiskavo, dopolni zahtevo za izločitev dokazov, uveljavlja kršitev četrtega odstavka 120. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP.

6. Pritožbeno sodišče se je s pregledom kazensko preiskovalnega spisa in z opravo poizvedb v skladu z določbo tretjega odstavka 377. člena ZKP prepričalo o pritožbeni navedbi ter ugotovilo, da zagovornica osumljenega dejansko ni bila obveščena o roku za dopolnitev zahteve za izločitev dokazov.

7. Ugotovljeno procesnopravno dejansko stanje: Zagovornica je dne 3. 3. 2016 vložila obrazloženo zahtevo za izločitev vseh dokazov, nezakonito pridobljenih z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov in vseh dokazov, nezakonito pridobljenih s pregledom elektronskih sporočil iz osumljenčevega računalnika. Zahtevo je vložila dan pred zaslišanjem osumljenega B.B., razpisanim po preiskovalnem sodniku na podlagi zahteve za preiskavo Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije (v nadaljevanju državni tožilec) Kt-S-27/12 z dne 20. 11. 2015 v smeri utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, se pravi kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen zapora od treh mescev do pet let (prikriti preiskovalni ukrep je bil odrejen na podlagi razlogov za sum za kataloško kaznivo dejanje po prvem odstavku 263. člena KZ-1). Dne 4. 3. 2016 je preiskovalni sodnik zahtevo za izločitev nezakonito pridobljenih dokazov vročil v izjasnitev državnemu tožilcu, ki je dne 16. 3. 2016 z dopisom obvestil preiskovalnega sodnika, da bo glede na novejšo sodno prakso, ki zadeva gospodarsko dejavnost in pravno opredelitev javnega naročanja, spremenil očitek v predmetni zahtevi za preiskavo in preiskovalnemu sodniku predlagal, da pred odločanjem o zahtevi zagovornice osumljenega počaka na njegovo spremembo tožilskega akta. Po dodatnem pozivu preiskovalnega sodnika, da se izjasni o zahtevi, je državni tožilec 3. 5. 2016 preiskovalnemu sodniku poslal spremenjen opis kaznivega dejanja, s katerim je nadomestil izrek iz zahteve za preiskavo Kt-S-27/12 z dne 20. 11. 2015, po spremenjeni zahtevi za preiskavo pa je osumljeni B.B. utemeljeno osumljen, da je poskusil storiti kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem in drugem odstavku 240. člena v zvezi s 34. členom KZ-1, se pravi kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen zapora od enega do osem let. Spremenjena zahteva za preiskavo sta bila vročena osumljenemu (17. 5. 2016) in njegovi zagovornici (16. 5. 2016). Državni tožilec je z obrazloženo vlogo z dne 4. 5. 2016 preiskovalnemu sodniku predlagal, da zahtevo za izločitev dokazov zavrne. Preiskovalni sodnik je nato z dopisom pozval osumljenega in njegovo zagovornico, da lahko glede na spremenjeno zahtevo za preiskavo v 8. dneh po prejemu dopisa dopolnita zahtevo za izločitev dokazov, v kolikor menita, da je glede na spremenjen opis kaznivih dejan potrebno zahtevo za izločitev dokazov dopolniti. Poziv je bil osumljenemu vročen 20. 5. 2016, ne pa tudi njegovi zagovornici, ki v roku 15 dni ni prevzela pisemske pošiljke, naslovljene na naslov Odvetniška družba Brumen, odvetniška pisarna d.o.o (list. št. 663 spisa).

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je prišlo do kršitve četrtega odstavka 120. člena ZKP, ki je imelo za posledico, da je bila zagovornici onemogočena dopolnitev zahteve za izločitev dokazov po spremenjeni zahtevi za preiskavo, po kateri je osumljeni sedaj utemeljeno osumljen poskusa kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem in drugem odstavku 240. člena v zvezi s 34. členom KZ-1. Čeprav je bil poziv na dopolnitev zahteve za izločitev dokazov osebno vročen osumljenemu in je slednji pred iztekom 8-dnevnega roka vložil prošnjo za podaljšanje roka na 30 dni zaradi službenih obveznosti in roka preiskovalni sodnik ni podaljšal, ampak izdal izpodbijani sklep 27-ti dan po prejemu osumljenčeve prošnje za podaljšanje roka, je nastopil položaj, ko zagovornici osumljenega poziv ni bil vročen. S tem, ko zagovornica ni bila obveščena o roku za dopolnitev zahteve (opustitev takšnega ravnanja pomeni kršitev četrtega odstavka 120. člena ZKP), dejansko ni imela možnosti odgovoriti ter vplivati na odločitev preiskovalnega sodnika, ki je v izpodbijanem sklepu zavrnitev zahteve za izločitev dokazov utemeljil s povzemanjem mnenja državnega tožilca v odgovoru na zagovorničino zahtevo za izločitev dokazov v povezavi s spremenjenim opisom kaznivega dejanja v spremenjeni zahtevi za preiskavo.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, to je kršitev, ki je relativne narave, saj se zahteva neposredna izkazanost vzročne zveze med kršitvijo in vsebinsko ali pravno nepravilnostjo odločitve v izpodbijanem sklepu, vendar je od odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up- 431/14-11 z dne 17 12. 2014, ki jo je potrebno upoštevati tudi v predmetni zadevi, ker je prišlo do postopkovne napake, ki vpliva na poštenost postopka, ki še ni bila odpravljena, zakonski standard, to je ugotavljanje vzročne zveze, omiljen z osredotočanjem na pravico do poštenega sojenja, kot je opredeljena v prvem odstavku 6. člena EKČP s protokoli in na enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave, ki po praksi Ustavnega in Vrhovnega sodišča(2) zahtevata, da mora imeti posameznik v postopkih dejansko možnost vpliva na odločitev sodišča. Te kršitve pa v nadaljevanju pritožbe uveljavlja tudi zagovornica, s čemer se je pritožbeno sodišče strinjalo ter po obrazloženem odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10. V ponovljenem postopku bo preiskovalni sodnik poziv za dopolnitev zahteve za izločitev dokazov vročil zagovornici osumljenega, tako da se bo vsebinsko opredelila do predloga državnega tožilca, naj se zahteva za izločitev dokazov zavrne, hkrati pa jo pozval, da bo v nadaljevanjem postopku organizirala svoje delo tako, da bo sprejemala poštne pošiljke, naslovljene na njeno pisarno, nato pa z upoštevanjem razlogov v dopolnjeni zahtevi za izločitev dokazov o zahtevi znova odločil. .

Op. št. (1) : Kadar gre za odločanje o pritožbi zoper sklep, s katerim je bil storilcu izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti.

Op. št. (2) : Odločba Vrhovnega sodišča RS XI Ips 8405/2016 z dne 27. 7. 2016.