- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 578/94
ECLI:SI:VSLJ:1994:I.CP.578.94 Civilni oddelek
Povzetek
- Pristojnost sodišča v sporih o delovnih razmerjihAli so splošna sodišča pristojna za odločanje v sporih o samoupravnih pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij?
- Opredelitev narave razmerja med strankamaAli gre v obravnavanem primeru za obligacijsko razmerje ali za samoupravno razmerje?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Za odločanje v sporih o samoupravnih pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij so izključno pristojna splošna sodišča združenega dela prve stopnje.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni stvarno pristojno za odločitev v tej pravdni zadevi ter jo bo po pravnomočnosti sklepa odstopilo stvarno pristojnemu Sodišču združenega dela v Ljubljani. Med drugim je ugotovilo, da gre v obravnavani zadevi za spor o pravicah in obveznostih strank, ki izvirajo iz delovnega razmerja.
Proti navedenemu sklepu se je pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi pritožbe navaja, da gre po njenem v konkretnem primeru za obligacijsko razmerje, saj tožeča stranka zahteva vrnitev premične stvari, ki jo je dobila tožena stranka v uporabo na podlagi pogodbe obligacijskega značaja. Ne gre torej za samoupravno razmerje, temveč za pogodbeno razmerje in plačilo SIT kot nadomestilo za uporabo avtomobila, ki prav tako izhaja iz pogodbe o uporabi avtomobila z dne 24.6.1993. Prenehanje delovnega razmerja pomeni le okoliščino, ki pogodbeno razmerje med strankama spreminja v toliko, da pogodba ne izpolnjuje več svojega prvotnega namena. Zato je tožeča stranka odpovedala toženi stranki pogodbeno razmerje na način, kot ga določa pogodba.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ob tožbenem zahtevku, ki ga uveljavlja tožeča stranka v tožbi, ter iz navedb v tožbi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru za spor o pravicah in obveznostih strank, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Tožeča stranka namreč v tožbi med drugim navaja, da je toženi stranki 17.12.1993 odpovedala pogodbo o oddaji in prevzemu vozila v uporabo, ker je toženki 1.11.1993 prenehalo delovno razmerje pri tožeči stranki. Ob takem stanju pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno poudarilo, da so po določilu drugega odst. 12. čl. Zakona o sodiščih združenega dela (Ur.l. SRS št. 21/86) za spore o samoupravnih pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij izključno pristojna splošna sodišča prve stopnje (Združenega dela).
Zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom izreklo, da ni stvarno pristojno za odločitev v tej pravdni zadevi (prvi odst. 21. čl. ZPP) ter so nasprotna pritožbena izvajanja neutemeljena.
Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom čl. 380 tč. 2 ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).