22. 3. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe VICTUS, d. o. o., Maribor, in drugih, ki jih vse zastopa Odvetniška družba Ketler & partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 22. marca 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti

– 1. člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/20, 29/20, 32/20, 37/20, 42/20, 44/20, 47/20, 53/20, 58/20, 59/20 in 67/20),

– 3. točke 2. člena Odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 67/20),

– 1. točke prvega odstavka 3.a člena Odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 67/20, 78/20, 103/20, 124/20, 127/20, 138/20 in 143/20),

– 1. točke prvega odstavka 3.a člena Odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 67/20, 78/20, 103/20, 124/20, 127/20, 138/20, 143/20 in 150/20),

– 1. člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 152/20, 157/20, 159/20 in 163/20),

– tretjega odstavka 2. člena Odloka o začasnih omejitvah pri izvajanju športne dejavnosti (Uradni list RS, št. 150/20 in 159/20),

– tretjega odstavka 2. člena Odloka o začasnih omejitvah pri izvajanju športne dejavnosti (Uradni list RS, št. 150/20, 159/20 in 165/20),

– tretjega odstavka 2. člena Odloka o začasnih omejitvah pri izvajanju športne dejavnosti (Uradni list RS, št. 181/20 in 190/20),

– četrtega odstavka 2. člena Odloka o začasnih omejitvah pri izvajanju športnih programov (Uradni list RS, št. 204/20) ter

– prvega odstavka 2. člena Odloka o začasnih omejitvah pri izvajanju športnih programov (Uradni list RS, št. 2/21, 5/21, 9/21, 12/21 in 15/21)

se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnice, gospodarske družbe, ki izvajajo dejavnost fitnes studiev, izpodbijajo v izreku tega sklepa navedene določbe odlokov, sprejetih zaradi preprečevanja širjenja epidemije COVID-19, ki so prepovedovale oziroma omejevale športno rekreativne dejavnosti in procese športne vadbe. Zatrjujejo njihovo neskladje z 2. členom, drugim odstavkom 14. člena, 66., 67., 74. in 153. členom Ustave. Navajajo, da jim je zaradi omejitev oziroma prepovedi izvajanja športno rekreativnih dejavnosti v zaprtih prostorih (fitnes studiih) nastala velika premoženjska škoda, ki se kaže v upadu prihodkov, izgubi članov oziroma strank, rednih fiksnih stroških, ki so jih morale plačevati, odpovedjo pogodbenih in delovnih razmerij itd. Pobudnice zatrjujejo tudi, da je v njihovem primeru podan posebej izražen javni interes po vsebinski presoji, ki naj bi se kazal v neupoštevanju strokovnih podlag, tj. raziskav, po katerih naj športni centri ne bi bili viri okužb, ter netransparentnem in zavajajočem postopanju Vlade pri sprejemanju ukrepov. Predlagajo, naj Ustavno sodišče izpodbijane določbe odlokov odpravi.

2.Izpodbijani odloki, razen Odloka o začasnih omejitvah pri izvajanju športnih programov (Uradni list RS, št. 2/21, 5/21, 9/21, 12/21 in 15/21 – v nadaljevanju Odlok 2/21), v času vložitve pobude niso več veljali. Odlok 2/21 je prenehal veljati med postopkom pred Ustavnim sodiščem, in sicer z uveljavitvijo Odloka o začasnih omejitvah pri izvajanju športnih programov (Uradni list RS, št. 20/21).

3.Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti. Zato so bile pobudnice pozvane, naj tudi glede Odloka 2/21 pojasnijo posledice protiustavnosti, ki naj ne bi bile odpravljene. Tudi zanj so navedle podobne posledice protiustavnosti, kot za preostale izpodbijane odloke, npr. upad prihodkov, izguba članov.

4.Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da za utemeljitev pravovarstvene potrebe iz drugega odstavka 47. člena ZUstS ne zadošča posplošeno sklicevanje na upad prihodkov.[1] Poleg tega je Ustavno sodišče že sprejelo stališče, da v primeru, ko pobudnik utemeljuje pravovarstveno potrebo s premoženjskim prikrajšanjem, kot denimo upadom prihodkov ali poslovno škodo, morebitna ugotovitev protiustavnosti ter razveljavitev ali odprava izpodbijanih določb ne bi v ničemer spremenila pravnega položaja pobudnika. Domnevno premoženjsko prikrajšanje bi še naprej obstajalo.[2] Zato s temi navedbami pobudnicam ni uspelo izkazati pravovarstvene potrebe iz drugega odstavka 47. člena ZUstS.

5.Pobudnice zatrjujejo tudi, da je v njihovem primeru podan posebej izražen javni interes po vsebinski presoji Ustavnega sodišča. Tega je Ustavno sodišče opredelilo v 43. točki obrazložitve odločbe št. U-I-129/19 z dne 1. 7. 2020 (Uradni list RS, št. 108/20, in OdlUS XXV, 17) in ponovilo tudi v 27. točki obrazložitve odločbe št. U-I-83/20 z dne 27. 8. 2020 (Uradni list RS, št. 128/20, in OdlUS XXV, 18). Posebej izražen javni interes po vsebinski presoji Ustavnega sodišča je podan takrat, kadar zahteva po pravni predvidljivosti na določenem področju urejanja družbenih razmerij izjemoma narekuje odločitev Ustavnega sodišča o posebno pomembnih precedenčnih ustavnopravnih vprašanjih sistemske narave, ki se po razumni oceni utegnejo zastavljati tudi v zvezi z akti enake narave in primerljive vsebine, periodično sprejemanimi v prihodnosti.

6.Vendar pa je Ustavno sodišče že sprejelo stališče, da v prejšnji točki obrazložitve opredeljena pravovarstvena potreba ne more biti podana za presojo določb, ki že ob vložitvi niso veljale več.[3] Že zato pobudnice za vse izpodbijane odloke, razen Odloka 2/21, ki je edini predpis, ki je še veljal ob vložitvi pobude, ne morejo izkazati pravovarstvene potrebe. Te ne izkažejo niti za Odlok 2/21, saj vprašanja, ki jih pobudnice poudarjajo v pobudi (neupoštevanje strokovnih podlag, netransparentnost in zavajanje), ne pomenijo posebno pomembnih ustavnopravnih vprašanj. Takih vprašanj tudi po oceni Ustavnega sodišča obravnavana pobuda ne odpira. Pri tem je Ustavno sodišče upoštevalo, da se je o posebno pomembnih ustavnopravnih vprašanjih glede sprejetja ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19 z vidika položaja gospodarskih subjektov že opredelilo v odločbi št. U-I-155/20 z dne 7. 10. 2021 (Uradni list RS, št. 178/21). Ker pobudnice niso izkazale pravovarstvene potrebe iz drugega odstavka 47. člena ZUstS, je Ustavno sodišče njihovo pobudo zavrglo.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej npr. sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-121/21 z dne 14. 6. 2021 in št. U-I-436/20 z dne 29. 11. 2021.

[2]Tako že v sklepih Ustavnega sodišča št. U-I-840/21 z dne 25. 1. 2022 in št. U-I-841/21 z dne 9. 3. 2022.

[3]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-8/21 z dne 1. 4. 2021, 27. točka obrazložitve, enako tudi v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-110/21 z dne 13. 12. 2021, 6. točka obrazložitve.