Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Čeprav je pogoj za izdajo sodbe zaradi izostanka, določen v 4. točki 332. člena ZPP, po vsebini materialnopravne narave, je v zakonu opredeljena kot procesna predpostavka. Njeno neupoštevanje zato pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je glede na določbo 6. točke drugega odstavka 354. člena ZPP absolutne narave.
Reviziji se ugodi, sodbi sodišča prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.
Sodišče prve stopnje je s sodbo zaradi izostanka razveljavilo sklep direktorja tožene stranke z dne 22.3.1994 o prenehanju delovnega razmerja tožnika s 30.9.1993, naložilo toženi stranki, da tožnika pozove nazaj na delo ter mu prizna vse pravice iz delovnega razmerja in povrne stroške postopka.
Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Sprejelo je njegove ugotovitve, tako glede ugotovljenega dejanskega stanja kot tudi v pravnem pogledu.
Zoper pravnomočno sodbo drugostopenjskega sodišča je tožena stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri je uveljavljala vse revizijske razloge določene v 385. členu ZPP. Navajala je, da pogoji za izdajo sodbe na podlagi izostanka, ki jih določa 332. člen ZPP, niso bili izpolnjeni, saj tožba sploh ni bila sklepčna. Tožbene navedbe v ničemer niso bile podkrepljene z dokazi, to pa pomeni, da ni bilo pogojev za izdajo take sodbe. Tudi sicer je sodišče večkrat bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj toženi stranki ni poslalo prevoda tožbe, ni upoštevalo opravičila pooblaščenca tožene stranke, poleg tega pa je bil kršen še kolizijski zakon, saj toženi stranki ni bila omogočena udeležba v postopku. Zato bodo nastopile težave v postopku priznanja sodbe, saj bo tožena stranka uporabila ugovor po določbi 88. člena tega zakona. Sodišče tudi ni ugotovilo, ali ni tožniku delovno razmerje prenehalo v skladu s konvencijo MOD. št. 158. Sodišče tudi ni posvetilo nobene pozornosti vprašanju pristojnosti, od česar je odvisna odločitev v sporni zadevi. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo prav tako pa prvostopenjsko sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo obravnavo in sojene.
Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.
Revizija je utemeljena.
Revizijsko sodišče sicer ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je pa ugotovilo bistveno kršitev določb postopka, na katere je opozorila revizija.
Po določbi 4. točke prvega odstavka 332. člena ZPP se lahko izda sodba zaradi izostanka v primeru, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navadena v tožbi, kar pomeni, da mora biti tožba sklepčna. Po mnenju revizijskega sodišča pa sporna tožba ni sklepčna. Zatrjevano nezakonitost prenehanja delovnega razmerja s 30.9.1993 in ponovno vzpostavitev delovnega razmerja skuša tožba utemeljevati z dejstvom, da je imel tožnik do 30.9.1993 priznan bolniški stalež. Ker gre za prenehanje delovnega razmerja od tega dne dalje, iz tega dejstva ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Brez obrazložitve za odločitev relevantnih dejstev je tudi navedba o tem, da je tožena stranka že pred letom in pol zaprla svoje predstavništvo v Kopru. To ni podatek, ki bi že sam po sebi lahko prispeval k sklepčnosti tožbe in s tem k utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Zato revizijsko sodišče ne more soglašati s pravnim stališčem prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča, da so podani zakoniti pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka na podlagi določb 332. člena ZPP.
Čeprav je pogoj za izdajo sodbe zaradi izostanka, določen v 4. točki 332. člena ZPP, po vsebini materialnopravne narave, je v zakonu opredeljena kot procesna predpostavka. Njeno neupoštevanje zato pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je glede na določbo 6. točke drugega odstavka 354. člena ZPP absolutne narave.
Revizijsko navajanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka v izpodbijani pravnomočni sodbi je torej utemeljeno. V novem sojenju bo zato prvostopenjsko sodišče moralo ugotavljati vsa za odločitev pomembna dejstva, na katera opozarja tudi revizija, saj jih v končanem postopku nižji sodišči sploh še nista ugotavljali. Zato je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 394. člena ZPP reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo drugostopenjskega in sodbo zaradi izostanka prvostopenjskega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 166. člena ZPP.
Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).