Jedro

Pri zahtevkih na izpodbijanje skupščinskega sklepa že pravovarstveni zahtevek na razveljavitev sklepa obsega tudi zahtevek na prepoved družbi opraviti pravna dejanja na podlagi takega sklepa. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da v izpodbijanem skupščinskem sklepu res ni izrecno navedeno, da se prednostna pravica dosedanjih delničarjev izključuje. Ne strinja pa se z ugotovitvijo, da to tudi pomeni, da v konkretnem primeru prednostna pravica obstoječih delničarjev ni izključena. Tožena stranka je v spornem sklepu med drugim določila, da se delnice uporabijo tudi za obrambne mehanizme pred sovražnimi prevzemi.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih stroškov postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe; 1. da se toženi stranki prepove pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic z oznako K. in sicer za čas od izdaje začasne odredbe do pravnomočnosti končne odločbe, izdane v tej pravdni zadevi; 2. da se prepoved pridobivanja in odsvajanja lastnih delnic pri toženi stranki vpiše v centralni register KDD – Centralno klirinško depotna družba d.d.; 3. da morebitni ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve; 4. da je sklep o začasni odredbi izvršilni naslov in 5. da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti vse stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po preteku petnajstdnevnega roka o dneva vročitve sklepa sodišča prve stopnje toženi stranki do plačila v roku 15-ih dni pod izvršbo.

Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se v celoti ugodi predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, toženi stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi oz. podrejeno njegovo razveljavitev. Meni, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter posledično napačno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da s spornim 9. sklepom skupščine tožene stranke z dne 10.7.2007 ni bila izključena prednostna pravica dosedanjih delničarjev pri odsvajanju lastnih delnic toženke. V spornem sklepu sicer ni izrecno navedeno, da je prednostna pravica dosedanjih delničarjev izključena, vendar to izhaja iz same vsebine spornega sklepa, saj se lahko obstoječe in v prihodnosti pridobljene lastne delnice uporabijo za točno določene namene, pri katerih pa ne more veljati prednostna pravica delničarjev toženke. Tako se v primeru sovražnega prevzema družbe lastne delnice lahko prenesejo na tretje osebje ali samo nekatere „prijateljske“ delničarje, nikakor pa ne na vse delničarje, saj v tem primeru ne bi bila realizirana obrambna funkcija lastnih delnic. Toženka lahko obstoječe in v prihodnosti pridobljene lastne delnice uporablja tudi za izpeljavo delniških opcij menedžerjev ter za nagrajevanje poslovodstva družbe in nadzornega sveta družbe. Tudi v tem primeru je krog oseb točno določen, pri čemer ne gre prezreti dejstva, da so le-ti delničarji toženke. V konkretnem primeru torej iz namenov odsvojitve izhaja, da v navedenih primerih delničarji nimajo prednostne pravice. Toženka tako ni spoštovala določb ZGD-1 glede veljavne izključitve prednostne pravice, saj za izključitev prednostne pravice ni glasovala zadostna s 337. členom ZGD-1 določena 75% večina glasov. Tudi stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal verjetnosti terjatve in da iz tega razloga ni mogoče zavarovati njegovega zahtevka je napačno. Med strankama tudi ni sporno zgolj to, da bi naj bila izključena prednostna pravica pač pa tudi to, da sklep ni bil sprejet z ustrezno večino in da je pri sklepu bila kršena pravica do obveščenosti. Tudi stališče sodišča prve stopnje, da glede spornega sklepa ni podan izpodbojni razlog iz 395. člena ZGD-1 v povezavi z 305. členom ZGD-1 je posledica zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter temu posledično napačne uporabe materialnega prava. Vprašanja, ki jih je tožnik na skupščini družbe postavil poslovodstvu, niso bila vnešena v notarski zapisnik, kar je tožnik izrecno navedel v tožbi ter predlagal, da se glede tega zasliši priči. Na vprašanja, zakaj je izključena prednostna pravica dosedanjih delničarjev, na kakšni osnovi je družba določila razpon cene pridobivanja in odsvajanja lastnih delnic in kako se bo družba branila pred sovražnim prevzemom ni dobil odgovora, poleg zahtevanih informacij pa delničarji tudi niso dobili informacij, ki so predpisane z ZGD-1 in sicer pisnega poročila iz 4. odst. 337. člena ZGD-1. Zmotni pa so tudi zaključki glede namena izdaje oblikovalne začasne odredbe. Pomen regulacijske (oblikovalne) začasne odredbe ni le v tem, da se zagotovi možnost morebitne izvršbe, pač pa v tem, da začasno uredi sporno pravno razmerje. Tožnik s tožbo zahteva razveljavitev spornega sklepa in končni cilj njegovega zahtevka je razveljavitev spornega sklepa ter s tem toženki onemogočiti pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic. S pridobivanjem in odsvajanjem delnic lahko uprava toženke pomembno vpliva na delničarsko strukturo. To pa za tožnika in druge delničarje, ki ne bodo sodelovali pri prodaji, predstavlja oškodovanje, ki bi ga začasna odredba morala preprečiti.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka po svojem pooblaščencu predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in tožeči stranki naloži plačilo pravdnih stroškov tožene stranke skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Predvsem poudarja, da ni bila kršena prednostna pravica delničarjev kot to zmotno zatrjuje pritožba. Za sprejem sklepa, kot ga je tožena stranka sprejela pod točko 9 dnevnega reda zadostuje glede na določila 307. člena ZGD-1 navadna večina, izpodbijani sklep pa je bil sprejet celo z 77,88% glasov navzočega kapitala.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Zahtevek katerega zavarovanje z začasno odredbo predlaga tožeča stranka je usmerjen na razveljavitev skupščinskega sveta, s katerim je skupščina tožene stranke pooblastila poslovodstvo, da v času 18-ih mesecev pridobiva in odsvaja lastne delnice za konkretno določene namene. Tožeča stranka torej uveljavlja s tožbo oblikovalni zahtevek. Sklep skupščine predstavlja pravni temelj (podlago) za opravo določenih pravnih dejanj družbe. Da bi bil delničar uspešen s predlogom za izdajo začasne odredbe mora v takem primeru najprej verjetno izkazati obstoj terjatve. Obstoj terjatve pa je izkazan že s tem, da se s stopnjo verjetnosti izkaže, da obstaja izpodbojni razlog. Terjatev (izpodbijanje skupščinskega sklepa) je namreč opredeljena že z samim zahtevkom. Zato se pritožbeno sodišče ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka še dodatno „izkazati za verjetno“, da bo prišlo do nastanka terjatve oz. da realizacija oblikovalnega upravičenja nakazuje neko vsaj okvirno opredeljeno bodočo terjatev, denarno ali nedenarno“. Pri zahtevkih, kot je zahtevek na izpodbijanje skupščinskega sklepa je predlagateljev namen, da doseže, da družba na opravi dejanj, ki bi jih lahko opravila, če bi bil sklep veljaven. To pa pomeni, da že pravovarstveni zahtevek na razveljavitev sklepa obsega tudi zahtevek na prepoved družbi opraviti pravna dejanja na podlagi takega sklepa. Ker pa je terjatev že opredeljena s samim zahtevkom se presoja verjetnost te terjatve opravi z ugotovitvijo ali je predlagatelj izkazal verjetnost, da je sklep skupščine neveljaven. Ker se je v obravnavanem primeru tožeča stranka na utemeljenost svoje terjatve sklicevala na navedbe v tožbi; pod točko IV. pa je svoje trditve obširno utemeljila, so zaključki sodišča prve stopnje, da ni izkazala svoje terjatve, po oceni pritožbenega sodišča, zmotni.

Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe je dejansko v obravnavanem primeru utemeljena na ugotovitvi, da z izpodbijanim sklepom ni bila izključena prednostna pravica obstoječih delničarjev.

Z vprašanjem ali je bil sporni sklep res izglasovan s ? večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo, ker je ugotovilo, da je bila tudi brez upoštevanja spornih glasovalnih pravic navadna večina dosežena (307.čl. ZGD-1). Tudi vse navedbe v zvezi s kršitvijo pravice do obveščenosti se nanašajo na vprašanje izključitve prednostne pravice dosedanjih delničarjev, ker pa ta po ugotovitvah sodišča prve stopnje ni bila izključena tudi do kršitve te pravice ni moglo priti.

Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da v izpodbijanem skupščinskem sklepu res ni izrecno navedeno, da se prednostna pravica dosedanjih delničarjev izključuje. Ne strinja pa se, z ugotovitvijo da to tudi pomeni, da v konkretnem primeru prednostna pravica obstoječih delničarjev ni izključena. Tožena stranka je v spornem sklepu med drugim določila, da se delnice uporabijo tudi za obrambne mehanizme pred sovražnimi prevzemi, za izpeljavo delniških opcij menedžerjev in za nagrajevanje poslovodstva družbe in nadzornega sveta družbe. S sklepom je torej odločila tudi o načinu uporabe lastnih delnic. Opredelila je torej upravičence do lastnih delnic in glede na tako opredeljene kategorije oseb je jasno, da v primerih odsvajanja delnic tem upravičencem obstoječi delničarji nimajo prednostne pravice. Prav ima pritožnik, da uporaba za obrambne mehanizme pred sovražnimi prevzemi dejansko omogoča odsvojitev delnic le določenim kategorijam še bolj pa je to razvidno, ko se te lastne delnice uporabijo za izpeljavo delniških opcij menedžerjev ter za nagrajevanje poslovodstva družbe in nadzornega sveta družbe. Tudi stališče sodišča prve stopnje, da zgolj sprejem takega sklepa še nič ne pomeni in da bi šele v nadaljnjih postopkih lahko prišlo do kršitve prednostne pravice, pritožbenega sodišča ne prepriča. Sklep kot je bil sprejet daje pooblastilo upravi, da za namene, ki so v sklepu določeni pridobiva in odsvaja lastne delnice. Že tako sprejeti sklep daje upravi upravičenja za njegovo realizacijo in za to, da odsvaja ali pridobiva lastne delnice za te namene ni potreben noben dodaten sklep več. Zato mora biti, po prepričanju pritožbenega sodišča že za sprejem takega sklepa zagotovljena večina najmanj ? pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala kot je to določeno v 3.odst.337.čl. ZGD-1. Glede na zgoraj navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da v obravnavanem primeru ne gre za izključitev prednostne pravice dosedanjih delničarjev, nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj sploh ni ugotavljalo, ali je bila v obravnavanem primeru dosežena v zakonu predpisana večina za sprejem takega sklepa, prav tako pa tudi ni ugotavljalo, ali je dejansko prišlo do kršitve pritožnikove pravice do obveščenosti. V posledici tega je moralo pritožbi tožeče stranke ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Izrek o stroških temelji na 3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.