Jedro

Drugostopenjski organ se do predložene izjave in dokazil, na podlagi katerih tožnika po vsebini uveljavljata oprostitev plačila komunalnega prispevka za sekundarno cestno omrežje po 2. odstavku 4. člena Odloka, ni v ničemer opredelil, temveč je le pavšalno zaključil, da ima sporni objekt možnost priključitve na javno pot. Ker o vprašanju nima razlogov niti izpodbijana odločba, ni mogoče preizkusiti, ali je občinski organ za ta del komunalne opremljenosti zemljišča tožnikoma upravičeno zaračunal komunalni prispevek.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Občinske uprave Mestne občine Novo mesto št. 351-262/2009/4 (2014) z dne 23. 4. 2009 odpravi v delu, ki se nanaša na izračun komunalnega prispevka za sekundarno cestno omrežje KPC2 v višini 6.995,31 EUR in se zadeva v tem delu vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski upravni organ tožnikoma v plačilo naložil komunalni prispevek v višini 16.933,48 EUR za gradnjo stanovanjske stavbe na zemljišču parc. št. 293/58 k.o. ... Komunalni prispevek je bil odmerjen na podlagi 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, v nadaljevanju ZPNačrt) in 10. člena Odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 21/08, v nadaljevanju Odlok). Na podlagi 12. člena Odloka se skupni komunalni prispevek izračuna kot seštevek vseh komunalnih prispevkov za posamezno vrsto komunalne opreme, med drugimi je predmet izpodbijane odločbe tudi komunalni prispevek za sekundarno cestno omrežje KPC2 v višini 6.995,31 EUR. Dejanska opremljenost zemljišča oziroma objekta s komunalno opremo je razvidna iz predložene projektne dokumentacije ter Programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Novo mesto.

Drugostopenjski občinski organ je pritožbo tožnikov zavrnil kot neutemeljeno. Glede ugovora, da njuna parcela ni opremljena s sekundarnim cestnim omrežjem, drugostopenjski organ navaja, da iz projektne gradbene dokumentacije izhaja, da je cestni priključek predviden na JZ strani objekta iz obstoječe ceste parc. št. 293/5 k.o. ..., ki je priključena na obstoječo javno pot parc. št. 1198/3 k.o. ... Iz navedenega sledi, da imata tožnika možnost priključitve na obstoječo javno pot oziroma cestno omrežje, zato je bil v delu, ki se nanaša na odmero komunalnega prispevka za sekundarno cestno omrežje, komunalni prispevek pravilno odmerjen.

Tožnika vlagata tožbo zoper izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša odmero komunalnega prispevka za sekundarno cestno omrežje v višini 6.995,31 EUR. Navajata, da se njuno zemljišče parc. št. 293/58 k.o. ... ne more šteti za opremljeno s sekundarnim cestnim omrežjem v smislu določbe 2. odstavka 4. člena Odloka. Tožnika sta se pri občini pred vložitvijo vloge za odmero komunalnega prispevka pozanimala, ali so izpolnjeni vsi prostorski pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja za postavitev enostanovanjske hiše. Občina je pojasnila, da ni možna priključitev na obstoječo javno cestno omrežje. Zahtevala je, da se cesta na parc. št. 1198/3 k.o. ..., ki je javno dobro, razširi. V ta namen sta morala tožnika in ostali investitorji od lastnika zemljišča A.A. odkupiti del njegove parc. št. 293/10 k.o. ..., kar je razvidno iz izjave z dne 28.l 5. 2007, katere sopodpisniki so investitorji ter Mestna občina Novo mesto. Kupnino so investitorji plačali skladno s tem dogovorom, občina pa je podala zahtevek za parcelacijo in zanjo plačala vse stroške. Po izvedeni parcelaciji sta iz parc. št. 293/10 nastali dve parceli (št. 239/63 in 239/64, obe k.o. ...). Z vpisom v zemljiško knjigo bo cesta postala del javnega omrežja Mestne občine Novo mesto. Ker sta morala tožnika za pridobitev gradbenega dovoljenja odkupiti zemljišče za dograditev ceste in cesto, ki je opredeljena kot javno dobro, tudi zgraditi, občina pa bo skladno z dogovorom postala lastnica te ceste, sta po njunem mnenju s tem izboljšala del javnega cestnega omrežja. V izpodbijani odločbi je bilo nepravilno uporabljeno določilo 4. člena Odloka in je občinski organ za ta del komunalne opremljenosti tožnikoma neupravičeno zaračunal komunalni prispevek v višini 6.995,31 EUR pod postavko KPC2. Tožnika sklepno predlagata, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi v izpodbijanem delu ter zadevo vrne v ponoven postopek.

Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je ponovno preverila projektno dokumentacijo, iz katere izhaja, da imata tožnika možnost priključitve na obstoječo javno pot preko zasebne poti. Dejstvo je, da sta tožnika skupaj z investitorji odkupila del zemljišča parc. št. 293/10 k.o. ... in s tem dosegla razširitev dela makadamske javne ceste parc. št. 1198/3 k.o. ... V tem postopku je Mestna občina Novo mesto plačala parcelacijo in v skladu z dogovorom podala tudi zahtevek zanjo, vendar gre tu za drug upravni postopek. Vodi ga oddelek za krajevne skupnosti, komunalo in kmetijstvo, ki je tožnikoma dne 9. 4. 2009 izdal tudi soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vse to kaže, da občina z občani zgledno sodeluje. Če bi šlo za dogovor med občino in investitorjem za izgradnjo komunalne opreme, bi morali imeti lastniki zemljišča oziroma investitorji v skladu s 3. odstavkom 15. člena Odloka z občino sklenjeno pogodbo o opremljanju, v katerem morajo biti natančno opredeljene pogodbene obveznosti obeh strank in le v tem primeru bi bil investitor upravičen do upoštevanja stroškov pri odmeri komunalnega prispevka. Pogodbo o opremljanju je možno skleniti, vendar te tožnika do sedaj nista sklenila. Glede na navedeno toženka predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

V pripravljalni vlogah z dne 8. 12. 2009 in 12. 1. 2010 tožnika navajata, da zasebna pot na parc. št. 293/5 k.o. ... ni predmet spora, temveč je to javna cesta parc. št. 1198/3 ..., ki je široka približno 3 m in je za potrebe stanovanjskih hiš, ki se nanjo priključujejo, popolnoma zadoščala. Cesto sta z ostalimi investitorji razširila, ker je to zahtevala občina, ki je pogojevala soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, kar je razvidno iz projektnih pogojev št. 351-476/2006-1801 z dne 8. 8. 2006. Očitek, da bi morali investitorji skleniti pogodbo o opremljanju, je neutemeljen. Po mnenju tožnikov je vsebinsko šlo za prav takšen posel, pri čemer sta tožnika svoj del obveznosti izpolnila, toženka pa jima je kljub temu v celoti odmerila komunalni prispevek.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je bil tožnikoma pravilno odmerjen komunalni prispevek v višini 6.995,31 EUR za gradnjo stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 293/58 k.o. ... v delu, ki se nanaša na opremljenost zemljišča s sekundarnim cestnim omrežjem.

Drugi odstavek 4. člena Odloka določa, da je vsak predvideni objekt, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, opremljen s sekundarnim cestnim omrežjem, če iz projektnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja razvidno, da se zanj lahko izvede priključek na obstoječe javno cestno omrežje. Če mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi ali izboljšati del javnega cestnega omrežja, objekt ni opremljen s sekundarnim cestnim omrežjem.

Iz podatkov upravnih spisov, natančneje iz predložene projektne dokumentacije, je razvidno, da se sporni stanovanjski objekt, za katerega se odmerja komunalni prispevek, na obstoječo javno pot parc. št. 1198/3 k.o. ... priključuje preko zasebne makadamske poti parc. št. 293/5 k.o. ... Za tožnika ni sporno, da ima predvideni objekt preko navedene zasebne poti možnost priključitve na javno pot, menita pa, da zaradi njunih lastnih vlaganj v obstoječo javno pot nastane pravni položaj iz 2. odstavka 4. člena Odloka, na podlagi katerega naj ne bi bila dolžna plačati komunalnega prispevka za sekundarno cestno omrežje.

Tožnika sta že k pritožbi zoper izpodbijano odločbo priložila izjavo o prodaji zemljišča parc. št. 293/10 k.o. ... z dne 28. 5. 2007 ter kopijo projekta „Parcelacija uvoza ... pot“, na podlagi katere sta uveljavljala, da zemljišče predvidene gradnje ni opremljeno s sekundarnim cestnim omrežjem v smislu določil določil 2. odstavka 4. člena Odloka, saj so investitorji, med katerimi sta tudi tožnika, z gradnjo javne ceste izboljšali javno cesto omrežje z namenom, da bi kasneje zgrajena cesta ustrezala zahtevam toženke zaradi izpolnitve prostorskih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja. Takšen ugovor pa ponavljata tudi v tožbi, pri čemer podrobneje povzameta vsebino tega dogovora. Sodišče ugotavlja, da se drugostopenjski organ do predložene izjave in dokazil, na podlagi katerih tožnika po vsebini uveljavljata oprostitev plačila komunalnega prispevka za sekundarno cestno omrežje po 2. odstavku 4. člena Odloka, ni v ničemer opredelil, temveč je le pavšalno zaključil, da ima sporni objekt možnost priključitve na javno pot. Ker o navedenem spornem vprašanju nima razlogov niti izpodbijana odločba, ni mogoče preizkusiti, ali je občinski organ za ta del komunalne opremljenosti zemljišča tožnikoma upravičeno zaračunal komunalni prispevek, oziroma ni mogoče preizkusiti, ali tožnika v tem primeru lahko uveljavljata, da se zemljišče gradnje ne more šteti za opremljeno s sekundarnim cestnim omrežjem v smislu določbe 2. odstavka 4. člena Odloka. Ugotovljene pomanjkljivosti predstavljajo absolutno bistveno kršitev postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07 in 65/08, v nadaljevanju ZUP), ki terjajo odpravo akta v izpodbijanem delu. Pri tem sodišče glede odgovora na tožbo, v katerem se toženka prvič opredeljuje do predložene izjave in dokazov, še dodaja, da obrazložitve izpodbijanega akta po ustaljeni sodni praksi ni mogoče dopolnjevati z odgovorom na tožbo.

Sodišče je tožbi ugodilo zaradi bistvenih kršitev določb postopka na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena v povezavi s 3. odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 in 107/09 – odločbi Ustavnega sodišča in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je bilo potrebno tožbi ugoditi.