Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predaja dokumentacije in premoženja stečajnega dolžnika ter dajanje pojasnil spadajo v okvir obveznosti poslovodstva po 292. členu ZFPPIPP.
Plača delavca, katerega delo postane zaradi začetka stečajnega postopka nepotrebno, predstavlja prednostno terjatev, ne pa strošek postopka.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnika A. A., proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 23. 3. 2021 (1. točka izreka). Sklenilo je, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 29. 4. 2021, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (2. točka izreka). Ugotovilo je, v kakšni pravno organizacijski obliki opravlja naloge upraviteljica B. B. ter ji odmerilo sorazmerni del nadomestila za razdelitev posebne razdelitvene mase z vključenim DDV v višini 5.047,51 EUR ter odločilo, da ima po pravnomočnosti tega sklepa pravico do plačila 90 % zneska tega nadomestila (3. točka izreka).
2.Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo upnik A. A. Pritožnik navaja, da bi moralo sodišče njegovo terjatev iz naslova neizplačanih plač za obdobje zaposlitve po začetku stečajnega postopka, torej za obdobje od 11. 10. 2018 do 12. 6. 2019 obravnavati kot strošek postopka ter upoštevati pri delitvi posebne razdelitvene mase. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi ugovoru z dne 7. 4. 2021 ter kot strošek stečajnega postopka, ki bremeni posebno stečajno maso, upošteva tudi terjatev upnika iz zaporedne št. 19 dodatnega posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev po 72. členu ZFPPIPP.
3.Stečajna upraviteljica je na pritožbo odgovorila. Navedla je, da pritožnik po začetku stečajnega postopka za družbo ni opravljal kakršnihkoli poslov.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da upnikova terjatev pod zaporedno št. 19 dodatnega posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 23. 3. 2021, predstavlja prednostno terjatev iz naslova neizplačanih plač in odpravnine, ne pa strošek postopka. Okoliščina odpovedi pogodbe o zaposlitvi z učinkovanjem šele od 12. 6. 2019, ko je bil stečajni postopek že v teku, ne pomeni, da je bila med strankama sklenjena pogodba o opravljanju poslov za potrebe stečajnega postopka. Po vpogledu v predračun stroškov z dne 22. 2. 2019 je ugotovilo, da upraviteljica iz naslova stroškov plač osebam, ki bi opravljale posle za potrebe stečajnega postopka, ni predvidela sklenitve zaposlitve. Tudi upnik v spis ni predložil pogodbe o zaposlitvi, sklenjene po začetku stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje je zato sledilo navedbam stečajne upraviteljice, da je upnik A. A. kot dotedanji direktor po začetku stečajnega postopka opravljal samo obveznosti, kot so predaja dokumentacije in premoženja stečajnega dolžnika, ki jih bivšemu poslovodstvu družbe nalaga 292. člen ZFPPIPP, ni pa opravljal poslov za potrebe stečajnega postopka.
6.Pritožnik v pritožbi navaja, da navedenih del (predaja dokumentacije in premoženja, dajanje pojasnil) ni mogoče šteti zgolj kot opravil v okviru obveznosti nekdanjega poslovodstva, saj se ta praviloma opravljajo v roku enega do dveh mesecev po začetku stečaja, upraviteljica pa mu je namero o odpovedi pogodbe o zaposlitvi podala šele 27. 2. 2019. Upraviteljica v predračunu stroškov sklenitve zaposlitve ni predvidela, saj je bila le-ta veljavna od leta 2014 dalje. S tem, ko je terjatev iz naslova neizplačanih plač za obdobje po začetku stečajnega postopka od 11. 10. 2018 do 12. 6. 2019 obravnavala kot prednostno terjatev, je pritožnika prikrajšala za plače, ki bi morale biti poplačane kot strošek postopka po 2. točki drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, saj je posebna razdelitvena masa edina masa stečajnega postopka, ki se bo delila.
7.Po presoji pritožbenega sodišča pritožnik s pritožbo ni uspel izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da po začetku stečajnega postopka za stečajnega dolžnika ni opravljal poslov za potrebe stečajnega postopka. Upnik to v pritožbi zgolj nekonkretizirano navaja, ne pojasni pa podrobneje, katera dela oziroma opravila naj bi za stečajnega dolžnika opravljal. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je imel navedeni upnik, kot bivši direktor stečajnega dolžnika, ob začetku stečajnega postopka obveznosti, ki za člane poslovodstva izhajajo iz 292. člena ZFPPIPP. Osebe, ki so opravljale funkcijo člana poslovodstva morajo namreč upravitelju ob začetku stečajnega postopka omogočiti dostop do prostorov stečajnega dolžnika, mu izročiti ključe in drugo opremo ter drugo premoženje ali opremo, ki jo imajo v posesti, kot tudi listine potrebne za prevzem tega premoženja. Predaja dokumentacije in premoženja stečajnega dolžnika ter dajanje pojasnil, ki jih omenja upnik v pritožbi, zato spadajo v okvir obveznosti po 292. členu ZFPPIPP.
8.Sodišče prve stopnje je nadalje tudi ugotovilo, da upraviteljica sklenitve zaposlitve za upnika ni predvidela ter da stroški upnikovih plač po začetku stečajnega postopka niso bili vključeni v predračun stroškov stečajnega postopka. ZFPPIPP namreč določa, da mora upravitelj izvedbo poslov za potrebe stečajnega postopka vključiti v predračun stroškov stečajnega postopka, skupaj z opisom poslov, ki jih bodo osebe opravljale ter mesečnim zneskom stroškov za plačilo plače ali drugega nadomestila za opravljanje teh poslov, sodišče pa na predlog upravitelj nato določi predračun stroškov (drugi odstavek 356. člena ZFPPIPP). Ker z začetkom stečajnega postopka prenehajo pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje dolžnikovih poslov (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP), se upnik v pritožbi neutemeljeno sklicuje na pogodbo o zaposlitvi, ki jo je imel sklenjeno od leta 2014 dalje. Če bi bila izkazana dejansko potreba po opravljanju poslov za stečajnega dolžnika (ki pa ni izkazana), bi bilo treba skleniti novo pogodbo o zaposlitvi ter določiti mesečni znesek plače, ta strošek pa bi moral biti vključen v predračun stroškov.
9.Plača delavca, katerega delo je zaradi začetka stečajnega postopka postalo nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka pa do poteka odpovednega roka, predstavlja prednostno terjatev (4. točka prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP), ne pa strošek postopka. Glede na ugotovitev, da upnik po začetku stečajnega postopka ni opravljal poslov za potrebe stečajnega postopka, ima torej za čas od 11. 10. 2018 do 12. 6. 2019 prednostno terjatev iz naslova neizplačanih plač. Upraviteljica je zato upnikovo terjatev tudi vključila v dodatni posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev po 72. členu ZFPPIPP.
10.Pritožba je torej neutemeljena. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.
-------------------------------------------------
1Primerjaj Cst 106/2012.
Zveza:
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 21, 21/1, 21/1-4, 72, 245, 245/1, 292, 355, 355/2, 355/2-2, 356, 356/2
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.