10. 7. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe E.D.T. servis Koper, d.o.o., ki jo zastopa direktor Miran Planinc, in družbe Energetski servis E.S. d.o.o. Ljubljana, ki jo zastopa Bogdana Žigon, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 10. julija 2003

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 108/2000 in 16/01) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 76/94) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnica družba E.D.T. servis naj bi na podlagi koncesije Mestne občine Koper za izvajanje obvezne gospodarske javne službe izvajala dejavnost, ki je kot obrtna dejavnost opredeljena v Uredbi o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (v nadaljevanju Uredba). Izpodbija Uredbo v delih, ki opredeljujejo dejavnosti, ki jih opravlja, kot obrtne oziroma obrti podobne. Navaja, da je članica Združenja za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije in članica Zbornice gospodarskih javnih služb in varstva okolja Slovenije. Po Uredbi naj bi imela dolžnost, da se včlani še v Obrtno zbornico in pridobi obrtna dovoljenja.To ji povzroča znatne stroške in posega v njeno pravico do svobodne gospodarske pobude. Uredba naj bi bila v nasprotju z določbami 2., 3. in 5. člena Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 50/94 in nasl. - v nadaljevanju ObrZ). Iz 5. člena ObrZ naj bi izhajali dve značilnosti obrtnih oziroma obrti podobnih dejavnosti, to sta: proizvodnja ali storitve na podlagi individualnih naročil oziroma proizvodnja v manjših serijah in uporaba zato primernih delovnih sredstev, ki nimajo značilnosti tekočih trakov ali avtomatizacije. V nasprotju s tem naj bi bile po Zakonu o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 - v nadaljevanju ZGJS) javne dobrine, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami, dostopne nedoločenemu krogu uporabnikov, torej ne individualnim naročilom. Tudi delovna sredstva zanje niso primerna, saj so posamezni delovni procesi avtomatizirani. Posamezna gospodarska javna služba naj bi se izvajala po ustreznem programu, ki ga sprejme lokalna skupnost.

Po stališču pobudnice teorija in praksa upoštevata, da gre pri obrtni dejavnosti za poklic, ki terja obrtniško izobrazbo, ker je osebno delo pomembnejše od delovnih sredstev. Pri njej naj bi prevladovala uporaba delovnih sredstev in ponavljajoče faze dela. Namen obrtne dejavnosti naj bi bil pridobivanje dobička, namen obvezne gospodarske javne službe naj bi bilo zagotavljanje javnih dobrin.

2.Pobudnici naj bi Mestna občina Koper izdala odločbo o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe, čeprav ne razpolaga z obrtnim dovoljenjem. Zato pobudnica iz enakih razlogov izpodbija tudi Uredbo o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (v nadaljevanju Uredba94), ki je prenehala veljati, saj po njenem stališču iz navedenih razlogov niso bile odpravljene pravne posledice. Neuspeli ponudnik za pridobitev te koncesije naj bi vložil upravni spor.

Ponudniku naj bi bila povzročena nepopravljiva škoda, če bi Vrhovno sodišče odločbo o podelitvi koncesije razveljavilo.

3.Pobudnica družba Energetski servis E.S. je dimnikarsko podjetje, ki med ostalimi dejavnostmi izvaja tudi dejavnost, opredeljeno v izpodbijani Uredbi pod šifro K/74.70 in K/74.30.

Pobudnica navaja, da opravlja dejavnost skladno z ZGJS in s predpisom lokalne skupnosti. Obrtni zakon in Uredba naj bi za dimnikarstvo terjala obrtno dovoljenje. Vendar dimnikarske dejavnosti ni mogoče opravljati kot obrtno dejavnost, saj sicer ne bi bilo mogoče zagotavljati celovitega izvajanja obvezne gospodarske javne službe. Za opravljanje obrtne dejavnosti naj bi bila potrebna znanja za mojstrski naziv. Takšna znanja naj bi dajali izobraževalni programi IV. in V. stopnje. Pobudnica navaja, da je za kvalitetno izvajanje in izpolnjevanje vseh pogojev, ki jih predpisujejo predpisi s področij varstva okolja, požarne in sanitarne varnosti potrebno znanje, ki se ga pridobi na višjih in visokih šolah.

4.Vlada je na navedbe pobudnic odgovorila, da je po določbah 2., 3. in 5. člena ObrZ posamezno dejavnost, ki jo določa Uredba, mogoče šteti kot obrtno oziroma obrti podobno pod pogojem, da je pridobitna in se opravlja v skladu s 5. členom ObrZ. Nobena dejavnost ni obrtna ali obrti podobna dejavnost zgolj s tem, da je navedena v listah A in B Uredbe. Pobudnici naj bi sami zatrjevali, da teh pogojev ne izpolnjujeta, zato ne moreta pridobiti obrtnega dovoljenja in ne moreta biti članici Obrtne zbornice, razen kot njeni prostovoljni članici. Za subjekte, ki opravljajo dejavnosti obveznih gospodarskih javnih služb po ZGJS, naj bi se ObrZ ne uporabljal, zato pobudnici ne izkazujeta pravnega interesa za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe.

B. - I.

5.Ustavno sodišče je zaradi skupnega obravnavanja in odločanja pobudi združilo.

6.V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji (tako npr. v sklepu št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76) mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudničnemu predlogu mora privesti do izboljšanja njenega pravnega položaja.

7.Vlada je izdala Uredbo na podlagi pooblastila iz 2. in 3. člena ObrZ. Po 2. členu ObrZ je obrtna dejavnost pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom Zakona in je določena v listi A obrtnih dejavnosti, ki jo določi Vlada z Uredbo. Obrti podobna dejavnost je po 3. členu ObrZ pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom Zakona in je določena v listi B obrti podobnih dejavnosti, ki jo določi Vlada z Uredbo. To pomeni, da dejavnosti niso obrtne oziroma obrti podobne že, če so opredeljene v Uredbi, ker se morajo opravljati pridobitno in v skladu s 5. členom ObrZ. Pobudnici sami zatrjujeta, da dejavnosti ne opravljata na takšen način, zato se Uredba nanju ne nanaša. Ker Uredba ne posega v njune pravice, pravne interese oziroma pravi položaj, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

B. - II.

8.Pobudnica družba E.D.T. servis Koper, d.o.o. izpodbija tudi Uredbo94, ki je prenehala veljati. Ustavno sodišče lahko o njeni ustavnosti in zakonitosti odloča samo ob izpolnjenih pogojih iz 47. člena ZUstS. Eden izmed pogojev je tudi pravovarstvena potreba pobudnice. Ker je Ustavno sodišče ugotovilo, da se Uredba nanjo ne nanaša, pravovarstvena potreba pobudnice ni izkazana.

Zato je bilo treba pobudo zavreči.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić

zanjo

Sodnica Milojka Modrijan