Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Na podlagi sklepa prvostopenjskega sodišča je izvedensko mnenje izdelalo sedem izvedencev, zato gre vsem izvedencem plačilo za opravljeno delo in povrnitev stroškov v skladu z določbami Pravilnika, vključujoč postavko za pisno izdelavo izvida in mnenja v skladu s 40. členom Pravilnika.
Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom III P 721/2017, z dne 20. 7. 2020 (red. št. 106) odmerilo za pisno izdelavo izvedenskega mnenja, ki so ga v okviru Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju Komisija), izdelali prof. dr. V. A., dr. med., izredni prof. dr. S. B., dr. med., prof. dr. F. B., dr. med., doc. dr. A. V., dr. med., prof. dr. B. K. - P., dr. med., doc. dr. M. M., dr. med. in prof. dr. M. G. P., dr. med., nagrado in stroške v višini 5.105,00 EUR. Ker je Komisija zavezanka za DDV, je prvostopenjsko sodišče obračunalo od odmerjene nagrade 22% DDV v višini 1.123,10 EUR in odredilo, da plačilo skupnega zneska 6.228,10 EUR izvrši skupna finančno računovodska služba sodišča iz predujma, ki sta ga založili pravdni stranki.
2. Zoper navedeni sklep prvostopenjskega sodišča se pritožuje tožeča stranka. V pritožbi navaja, da je v obravnavani zadevi sodišče za izdelavo izvedenskega mnenja imenovalo Komisijo, v okviru katere so izvedenci skupaj izdelali izvedensko mnenje in ga predložili sodišču vključno s stroškovnikom. Po mnenju tožeče stranke sodišče Komisiji ne bi smelo priznati v celoti priglašenih stroškov za izdelavo mnenja, in sicer nagrade za izdelano mnenje, katero bi moralo priznati le v enkratnem znesku in ne vsem sedmim izvedencem posebej. Komisija je bila v sklepu sodišča imenovana kot en izvedenec in tudi v izreku izpodbijanega sklepa je bila Komisiji odmerjena nagrada kot enemu izvedencu in ne posameznim. Sodišče bi zato moralo nagrado za delo izvedencem na podlagi določb Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik) odmeriti, kot da je bilo opravljeno eno mnenje in ne sedem mnenj, saj sodišče tudi ni prejelo sedmih mnenj. Tožeča stranka v zvezi s tem opozarja na sklep Višjega sodišča v Celju I Cp 495/2016, z dne 17. 11. 2016. Prvostopenjsko sodišče je tako neutemeljeno sledilo stroškovniku Komisije, svoje odločitve pa tudi ni obrazložilo. V izpodbijanem sklepu je prvostopenjsko sodišče zapisalo, da je Komisija za opravljeno delo izdala račun, pri čemer tožeči stranki ni znano, kakšen račun bi to naj bil, saj slednjega ni prejela, kot tudi ne stroškovnika Komisije.
Tožeča stranka zato pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da odmeri nagrado zgolj za eno pisno izdelavo izvedenskega mnenja, torej 6 x 460,00 EUR manj oziroma priznani strošek zniža za znesek 3.367,20 EUR.
3. Tožena stranka in Komisija na pritožbo nista odgovorili.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Prvi odstavek 244. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da izvedensko delo opravijo izvedenci, ki jih določi pravdno sodišče. V skladu s prvim odstavkom 245. člena ZPP izvedensko delo opravlja praviloma en izvedenec; če pa sodišče presodi, da je izvedensko delo zapleteno, lahko določi tudi dva ali več izvedencev. V skladu s tretjim odstavkom 245. člena ZPP se sme izvedensko delo zaupati tudi strokovni instituciji (bolnišnici, kemičnemu laboratoriju, fakulteti ipd.).
6. V obravnavanem primeru je sodišče za izdelavo izvedenskega mnenja določilo Komisijo, že iz samega sklepa prvostopenjskega sodišča III P 721/2017, z dne 12. 2. 2020, o določitvi Komisije pa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče štelo, da je izvedensko delo zapleteno, saj je Komisiji naložilo, da naj v njenem imenu izdelajo izvedensko mnenje spec. orl., spec. nevrolog in spec. ortoped, potem pa še naj za primer, če bodo ocenili, da obravnavana zadeva zahteva, da se vključijo tudi zdravniki iz katerega drugega področja, angažirajo te specialiste. Ne gre torej za postavitev Komisije za izdelavo izvedenskega mnenja kot enega izvedenca, temveč za postavitev več izvedencev za izdelavo izvedenskega mnenja v okviru Komisije. Postavitev konkretnega izvedenca (ki je lahko le fizična oseba) je v tem primeru prenesena na predstojnika institucije (Komisije). Tako sodišče ravna zlasti takrat, ko je potrebno zelo ozko strokovno znanje, kdo od strokovnjakov določene institucije to znanje obvlada, pa lažje kot sodnik presodi njen predstojnik1. 7. Zaradi navedenega zato ni utemeljeno pritožbeno stališče, da prvostopenjsko sodišče ne bi smelo vsem izvedencem priznati nagrade za izdelavo zelo zahtevnega pisnega izvida in mnenja v skladu s 3. točko prvega odstavka 40. člena Pravilnika, ker so izvedenci izdelali le eno pisno izvedensko mnenje. Na podlagi sklepa prvostopenjskega sodišča je izvedensko mnenje izdelalo sedem izvedencev, zato gre vsem izvedencem plačilo za opravljeno delo in povrnitev stroškov v skladu z določbami Pravilnika, vključujoč postavko za pisno izdelavo izvida in mnenja v skladu s 40. členom Pravilnika. Pa tudi sicer pritožnica nima prav, ko v pritožbi navaja, da gre le za skupno izdelano izvedensko mnenje, saj je sama vsebina izvedenskega mnenja razdeljena na posamične sklope, to je ortopedsko - nevrološko-rehabilitacijski del, porodniški del, psihiatrični del, otorinolaringološki del in oftalmološki del. Tudi na tej podlagi zato zavzemanju za znižanje priznane nagrade in stroškov za znesek 3.367,20 EUR ni mogoče priznati utemeljenosti.
8. Pritožba kot primerljivo sodno prakso, ki potrjuje pritožbena zavzemanja, izpostavlja sklep Višjega sodišča v Celju I Cp 495/2016, z dne 17. 11. 2016, ki pa z obravnavano zadevo po prepričanju pritožbenega sodišča ni primerljiv. V sklicevani zadevi je prvostopenjsko sodišče določilo le enega izvedenca, medtem ko je v obravnavani zadevi že iz sklepa prvostopenjskega sodišča, z dne 12. 2. 2020, jasno, da je postavilo več izvedencev, izbira katerih je bila prenesena na institucijo - Komisijo oz. na njenega predstojnika.
9. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, kakšen stroškovnik in na podlagi njega račun je Komisija predložila prvostopenjskemu sodišču, katerim postavkam je sodišče sledilo in katerim ne ter zakaj. Sodišče pa zakonsko ni zavezano, da bi moralo predloženi stroškovnik za opravljeno izvedensko delo z računom posredovati pravdnim strankam v izjasnitev.
10. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Pritožbeno jo je zato zavrnilo, saj tudi uradno upoštevnih kršitev ni zasledilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
11. O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločano, ker jih pritožnica ni priglasila.
1 Glej komentar k 245. členu ZPP, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, druga knjiga, J. Zobec, str. 482.