Jedro

Iz relevantnih določil zakona o vrtcih po presoji sodišča jasno izhaja, da se s tem zakonom zagotavlja pravica do sprejema otroka v vrtec, ne pa tudi pravica do vključitve otroka v posamezno (točno določeno) enoto vrtca – določil, ki bi podeljevala takšno pravico, ZVrt namreč ne vsebuje.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je dne 17. 2. 2021 izdala obvestilo o sprejemu otroka v vrtec (v nadaljevanju obvestilo), iz katerega izhaja, da je bila toženkina mladoletna hči sprejeta v Vrtec A., v enoto ..., z dnem 1. 9. 2021. Iz obvestila izhaja tudi, da je bilo za sprejem v Vrtec A. oddanih več vlog za vpis novincev za šolsko leto 2021/2022, kot je prostih mest, zato je v skladu z 20. členom Zakona o vrtcih (ZVrt) ter 5. in 11. členom Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec A. (v nadaljevanju Pravilnik) komisija za sprejem v vrtec na svoji seji obravnavala vloge, določila število točk po posameznih kriterijih in prednostni vrstni red otrok. Tožničina vloga je po kriterijih za sprejem dosegla skupno 45 točk. 2. Tožnica je zoper obvestilo vložila ugovor, o katerem je kot drugostopenjski organ z odločbo z dne 5. 5. 2021 (v nadaljevanju odločba) odločil Svet Vrtca A., ki je tožničin ugovor zavrnil ter odločil, da v postopku niso nastali posebni stroški. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je ugovor v skladu s 13. členom pravilnika in 20.b členom ZVrt mogoče vložiti iz razloga nepravilnega upoštevanja kriterijev za sprejem otrok v vrtec. Ti so taksativno našteti v tabeli četrtega odstavka 11. člena pravilnika. Ugovor zoper obvestilo iz razloga, ker otrok ni bil sprejet v želeno enoto, torej ni mogoč. Pravilnik v 4. členu jasno določa, da ima toženka enoten vpis za sprejem v vrtec, kar pomeni, da zakoniti zastopnik otroka vpiše v vrtec in v posamezno enoto vrtca. Toženka namreč deluje v šestih enotah, o čemer so starši seznanjeni pred vpisom otroka v vrtec. Želja staršev po vključitvi otroka v določeno enoto vrtca se v skladu s 4. členom pravilnika upošteva le, če je v tej enoti za otroka ustrezno mesto glede na strukturo oblikovanih oddelkov, pri čemer se upoštevajo v 4. členu pravilnika določeni kriteriji. Toženka poskuša slediti željam staršev, pri tem pa mora oddelke oblikovati tako, da se v vrtec sprejme največje možno število otrok glede na prostorske zmožnosti in zakonodajo, ki določa pravila oblikovanja oddelkov. Na očitke tožnice glede nepravilnega postopanja oz. nepravilnosti v postopku izdaje obvestila drugostopenjski organ pripominja, da je komisija za sprejem otrok v vrtec vlogo tožnice obravnavala v skladu z določbami ZVrt in pravilnika ter točkovanje po posameznih kriterijih izvedla v skladu s predpisi in ob upoštevanju podatkov, navedenih na tožničini vlogi, ter otroka tudi sprejela v vrtec.

3. Tožnica se z obvestilom in odločbo ne strinja ter vlaga tožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve določil postopka. V tožbi pojasnjuje, da je mladoletno hčerko želela vključiti v enoto B. na Jesenicah, katero obiskuje tudi njen mladoletni sin (brat mladoletne hčere), a je bil njen ugovor zoper obvestilo zavrnjen. Odločitev ni pravilna, saj ni v skladu s pravilnikom – toženka namreč ni upoštevala 4. člena pravilnika, kar je tožnici priznala tudi psihologinja, zaposlena pri toženki. V enoto B. sta bila sprejeta dva otroka letnika 2018. Pri enem je bilo upoštevano, da sorojenec že obiskuje navedeno enoto, drugi sprejeti otrok pa je dobil mesto v tej enoti zaradi višjega števila pridobljenih točk, čeprav je določeno, da imajo prednost pri vpisu v želeno enoto otroci, katerih sorojenci že obiskujejo to enoto toženke. Do uporabe 4. člena pravilnika se toženka v svoji odločbi niti ni opredelila, s čemer je ponovno priznala neuporabo tega kriterija. Pravno je nedopustno, da toženka sprejema odločitve v nasprotju s pravilnikom, odreka pa pravico do ugovora, ki jo ima tožnica v skladu s pravilnikom. Vpis otrok v vrtec namreč poteka dvostopenjsko, tako da se otroke najprej sprejme v vrtec, potem pa se jih razporedi še po enotah. Za vpis v vrtec veljajo kriteriji po 11. členu pravilnika, v posamezne enote pa se otroke razporeja po kriterijih iz 4. člena pravilnika. Ugovori so dopustni zoper neupoštevanje kriterijev v pravilniku, ti pa so navedeni tako v 11. kot v 4. členu. Tožnica mora imeti pravno varstvo zoper odločitev, ki ni v skladu s pravilnikom, saj se le tako zagotavlja pravna varnost za vse udeležence postopka. Dejstvo, da toženkin starejši sin že obiskuje enoto B., je toženka popolnoma prikrila in zanemarila, do tega dejstva se ni opredelila niti v obrazložitvi odločbe, pa tudi na seji sveta zavoda to ni bilo predstavljeno, kar izhaja tudi iz zapisnika seje. Toženka se tudi sicer ni opredelila do vseh tožničinih ugovorov, s čemer je bistveno kršila določbe upravnega postopka. Tožnica zatrjuje tudi, da je pri reševanju ugovorov na svetu zavoda toženke prišlo do nepravilnosti. Tožnica ni bila vabljena na reševanje ugovorov, sodelovala pa je psihologinja toženke in predstavnica Občine A. (ustanovitelja), ki ni članica sveta zavoda, ni zaposlena pri toženki in tudi ni imela nikakršnega pooblastila, zato ni jasno v kakšni vlogi je bila tam in koga je zastopala, pa tudi sicer nima pravne izobrazbe, da bi lahko pravno reševala ugovore. Toženka se ne drži tudi nobenih rokov, določenih v pravilniku. Glede na navedeno tožnica predlaga, da se izpodbijana obvestilo in odločba odpravita, da se tožničina hčerka s 1. 9. 2021 razvrsti v enoto B. Vrtca A. (pod izvršbo) ter da se ji povrnejo stroški postopka. Tožnica prosi tudi za prednostno obravnavo zadeve.

4. Skupaj s tožbo tožnica vlaga tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe. V zvezi z zahtevo navaja, da toženka pri vpisu njene mladoletne hčere ni upoštevala 4. člena pravilnika. Toženka z razporeditvijo tožničine mladoletne hčere v enoto B., namesto v enoto ..., ne bi pretrpela nobene škode, škoda za družino tožnice in mladoletno hčerko tožnice pa bi bila velika, saj bi, zaradi časovnih omejitev, tožnica morala opravljati delo s skrajšanim delovnim časom, saj bi morala enega od otrok voziti na A., drugega pa na ..., kar bi imelo za tožnico finančne posledice. Tudi sicer bi selitev otroka v drugo toženkino enoto sredi šolskega leta predstavljala hudo stisko za takrat triletno hčerko, in to po tem, ko bo že premagala svoj prvi stres, katerega bo predstavljalo že prvo uvajanje v vrtec in začetek obiskovanja vrtca, ko bo morala zamenjati enoto in skupino vrtca, ki jo bo obiskovala. Enako velja za drugega otroka, ki bo prav tako moral zamenjati enoto in skupino vrtca, saj bi bilo glede na normative za vrtce sicer preveč otrok v eni skupini. Tožnica sodišču zato predlaga izdajo začasne odredbe, s katero naj odloči, da se tožničina mladoletna hči za šolsko leto 2021/22 razporedi v enoto B., da ta začasna odredba velja do pravnomočnosti sodbe v tem postopku ter da ji je toženka dolžna povrniti stroške izdaje začasne odredbe.

5. Toženka v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe meni, da zahteva za izdaje začasne odredbe ni utemeljena. Toženka pri vpisu mladoletne hčere tožnice ni kršila pravilnika – starejši sin tožnice na dan 1. 9. 2021, ko bo v vrtec vpisana hči tožnice, namreč ne bo več vpisan pri toženki, saj bo že šoloobvezen, kriterij iz drugega odstavka 4. člena pravilnika pa tako ni izpolnjen. Ker je tako z verjetnostjo izkazano, da izpodbijana odločitev toženke ni nezakonita, predlagana začasna odredba ni potrebna. Ta tudi sicer ni utemeljena, saj tožnica ne izkazuje težko popravljive škode, trditveno-dokazno breme s tem v zvezi ni izpolnjeno. Ne glede na to toženka pojasnjuje, da je sedež delodajalca tožnice bližje naslovu enote ..., kot enoti B., navedbe tožnice o tem, da bo morala zaradi namestitve njene hčere opravljati delo v skrajšanem delovnem času, pa so tako nelogične in neutemeljene. Tudi sicer razdalja od prebivališča tožnice do sedeža enote ... znaša 3 km, razdalja do enote B. pa 1 km. Toženka zato predlaga, da sodišče izdajo začasne odredbe zavrne, tožnici pa naloži plačilo stroškov odgovora na predlog za njeno izdajo.

**K I. točki izreka**

6. Tožba ni dovoljena.

7. Sodišče mora v upravnem sporu v skladu s 36. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) preveriti, ali so za meritorno obravnavo tožbe podane procesne predpostavke, opredeljene v 1. do 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, na katere mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. 8. V predmetni zadevi tožnica tožbo uperja zoper toženkino obvestilo, iz katerega izhaja, da je bila tožničina hči sprejeta v Vrtec A., vendar ne v enoto, za sprejem v katero si je prizadevala tožnica, ter zoper odločbo drugostopenjskega organa (sveta zavoda toženke), s katero je ta zavrnil tožničin ugovor zoper obvestilo.

9. ZVrt v 20. členu določa, da javni vrtec vpisuje in sprejema predšolske otroke v svoje programe na podlagi prijav in prostih mest vse leto. Vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil starost najmanj 11 mesecev, če starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Za starše otrok, ki so oddali vlogo za vpis otroka v vrtec, vrtcu na njegovo zahtevo pristojni center za socialno delo posreduje podatke o izteku pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Če je v vrtec vpisanih več otrok, kakor je v vrtcu prostih mest, odloča o sprejemu komisija za sprejem otrok. V tem primeru vrtec staršem dodeli šifro otroka. Sestavo komisije ter kriterije za sprejem otrok v vrtec določi občina ustanoviteljica na predlog sveta vrtca. Kriteriji se določijo s točkami. Vrtec starše pisno obvesti o datumu vključitve otroka v vrtec in o drugih pogojih za sprejem otroka v vrtec. Po določbi 20. b člena ZVrt komisija določi na podlagi kriterijev prednostni vrstni red tako, da razvrsti vse vpisane otroke po doseženem številu točk, od najvišjega do najnižjega števila. Otroci se vključujejo v vrtec s prednostnega vrstnega reda glede na starost, prosto mesto v posameznem oddelku in glede na program vrtca, ki se izvaja v oddelku. Otroci, ki niso sprejeti v vrtec, se v skladu s prednostnim vrstnim redom uvrstijo na čakalni seznam. Vrtec izda v osmih dneh po seji komisije prednostni vrstni red, iz katerega izhaja seznam sprejetih otrok, in čakalni seznam, ki se objavi na oglasni deski in na spletnih straneh vrtca. Podatki o otrocih se objavijo pod šifro. Seznam sprejetih otrok vsebuje med drugim tudi datum vključitve otroka v vrtec. Čakalni seznam otrok vsebuje med drugim tudi sporočilo staršem, da lahko zaradi zavrnitve sprejema otroka v vrtec v 15 dneh po vročitvi obvestila v skladu s tem zakonom vložijo ugovor na svet vrtca. Ugovor se lahko vloži zaradi nepravilnega upoštevanja kriterijev. Ugovor na kriterij in težo posameznega kriterija ni dopusten.

10. Iz predstavljenih določil ZVrt po presoji sodišča jasno izhaja, da se s tem zakonom zagotavlja pravica do sprejema otroka v vrtec, _ne pa tudi pravica do vključitve otroka v posamezno (točno določeno) enoto vrtca_ – določil, ki bi podeljevala takšno pravico, ZVrt namreč ne vsebuje.

11. V konkretni zadevi je nesporno, da je bila tožničina mladoletna hči sprejeta v Vrtec A. Nesporno je tako tudi, da so bile tožničini mladoletni hčeri pravice v obsegu, kot ji v zvezi s sprejemom v vrtec pripadajo po ZVrt, z za tožnico spornima obvestilom in odločbo v celoti priznane.

12. Vendar pa tožnica ob tem zatrjuje, da je bila njeni mladoletni hčeri kršena pravica do vključitve v točno določeno enoto vrtca (ki jo obiskuje že njen sorojenec), ki izhaja iz 4. člena pravilnika. Ta določa, da je postopek vpisa otrok v vrtec ločen od vključevanja sprejetih otrok v posamezne enote vrtca; vrtec ima enoten vpis za sprejem otrok v vrtec, kar pomeni, da zakoniti zastopnik otroka vpiše v Vrtec A. in ne v posamezno enoto vrtca; zakoniti zastopnik lahko ob vpisu otroka v vrtec na vlogo zapiše enoto vrtca, v katero bi želel vključiti svojega otroka, vendar se izražena želja upošteva le, če je v tej enoti za otroka ustrezno mesto glede na strukturo oblikovanih oddelkov (prvi odstavek 4. člena pravilnika). Če je želja zakonitih zastopnikov po vključitvi otroka v želeno enoto več, kot je prostih mest v tej enoti, ima prednost pri vključitvi v želeno enoto otrok, ki ima v tej enoti že vključenega brata ali sestro; če ima v želeni enoti več otrok že vključenega brata ali sestro, ima prednost med njimi starejši otrok; če med otroki, za katere so zakoniti zastopniki izrazili željo po vključitvi v želeno enoto, ni otrok, ki bi imeli že vključenega brata ali sestro, ima prednost pri vključitvi starejši otrok (drugi odstavek 4. člena pravilnika).

13. Sodišče s tem v zvezi pojasnjuje, da gre pri pravilniku za podzakonski predpis. Ustavno sodišče RS je že v odločbi U-I-330/96 z dne 11. 6. 1997 pojasnilo, da načelo delitve oblasti izključuje možnost, da bi upravni organi spreminjali ali samostojno urejali zakonsko materijo oziroma da bi podzakonski splošni akt vseboval določbe, za katere v zakonu ni podlage. Zlasti podzakonski splošni akti ne smejo samostojno odrejati pravic in obveznosti (87. in 153. člen Ustave RS). V tem sklepu je že bilo pojasnjeno, da ZVrt otrokom daje pravico do sprejema v vrtec, ne pa pravice do vključitve v točno določeno enoto vrtca. Ne glede na to, ali bi bilo določila 4. člena pravilnika tako mogoče razumeti na način, da tožničini mladoletni hčerki (ob izpolnjevanju tam določenih kriterijev) dajejo pravico do vključitve v točno določeno enoto vrtca (kot to zatrjuje tožnica), je tako treba ponoviti, da pri tej pravici ne gre za pravico, ki bi temeljila na zakonu. To pa pomeni, da sodišče tudi v primeru, če bi izpodbijano obvestilo in odločbo odpravilo, tožnici (oziroma njeni mladoletni hčeri) te pravice ne bi moglo priznati. Tožnica tako za vsebinsko obravnavo tožbe, s katero poskuša doseči prav to, ne izkazuje pravnega interesa.

14. Ker je sodišče ugotovilo, da obvestilo in odločba, ki se izpodbijata s tožbo, očitno ne posegata v pravice ali v neposredno, na zakon oprto osebno korist tožnice (oziroma njene mladoletne hčere), je v skladu s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

**K II. točki izreka**

15. Ker je sodišče tožbo zavrglo, je moralo hkrati zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe. Obstoj procesnih predpostavk za obravnavo tožbe je namreč procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe (32. člen ZUS-1 v zvezi s 1. in 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

**K III. točki izreka**

16. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če je tožba zavržena, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.