Jedro

Tako sodišče prve stopnje, ki v izpodbijanem sklepu ocenjuje relevantnost dokazov in utemeljenost suma, s takšno presojo posega v sfero materialnega preizkusa obtožnega akta, to pa v fazi formalnega preizkusa obtožnega akta ni mogoče.

Izrek

Pritožbi zasebnega tožilca A. A. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo zasebno tožbo zasebnega tožilca A. A. z dne 2. 8. 2017, dopolnjeno dne 25. 9. 2017, zoper obdolženo B. B. zaradi kaznivega dejanja po 160. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Zoper sklep se je pritožil zasebni tožilec iz vseh pritožbenih razlogov in zaradi kršitve 14., 21. in 23. člena Ustave Republike Slovenije. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je po preizkusu zasebne tožbe in njene dopolnitve ugotovilo, da ta ni sposobna za obravnavo, ker zasebni tožilec ni navedel, katera dejstva in dokazi utemeljujejo sum, da naj bi obdolženka storila kaznivo dejanje, ki je predmet zasebne tožbe. Navaja, da je v dopolnjeni zasebni tožbi zasebni tožilec sicer podal opis dejanja s pravno opredelitvijo, predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi, in obrazložitev, vendar v podkrepitev svojih navedb ni predložil nobenega relevantnega dokaza, ki bi utemeljeval sum, ki je prav tako podlaga za uvedbo kazenskega postopka, da naj bi obdolženka storila predmetno kaznivo dejanje.

5. Pritožbeno sodišče po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb ugotavlja, da pritožnika ni mogoče zavrniti v njegovi vodilni trditvi, ki nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, ponavlja vsebino zasebne tožbe in smiselno trdi, da je njegova vloga sposobna za obravnavo. Ugotoviti je namreč, da je zasebni tožilec zadostil kriteriju obrazloženosti zasebne tožbe, ki skladno s prvim odstavkom 434. člena ZKP od vložnika terja, da v obrazložitvi navede katera dejstva in dokazi utemeljujejo sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki je predmet zasebne tožbe. Očitek obdolženki, kot izhaja iz opisa kaznivega dejanja, je zasebni tožilec v obrazložitvi utemeljil z razumljivim opisom okoliščin, kako mu je sosed C. C. pokazal dopis, ki ga je poslala obdolženka in v njem navedla, da mu zasebni tožilec krade robnike in ostali material v kamnoseštvu iz kontejnerja ob delavnici. Pri tem je izrecno pojasnil, da mu C. C. spornega dopisa ni izročil, mu je pa povedal vsebino in identiteto pošiljateljice. Nadalje je zasebni tožilec še navedel, da je obdolženka navedeno očitno govorila še več osebam in pri tem opisal, kako ga je s tem seznanila soseda D. D. Kot pravilno izpostavlja pritožba je v podkrepitev svojih navedb zasebni tožilec jasno predlagal svoje zaslišanje, kot tudi zaslišanje obdolženke in priče C. C. Glede na navedeno prvostopenjsko sodišče v zasebni tožbi neutemeljeno pogreša navedbo dejstev in dokazov, ki utemeljujejo sum, da je obdolženka storila kaznivo dejanje, saj te razloge zasebna tožba ima - ali so ti dejansko pravilni oziroma utemeljeni, pa je vprašanje, ki v obravnavani zadevi zaenkrat še ni predmet presoje. Tako sodišče prve stopnje, ki v izpodbijanem sklepu ocenjuje relevantnost dokazov in utemeljenost suma, s takšno presojo posega v sfero materialnega preizkusa obtožnega akta, to pa v fazi formalnega preizkusa obtožnega akta ni mogoče. 6. Glede na obrazloženo je bilo o pritožbi zasebnega tožilca A. A. odločiti kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).