Jedro

V primeru, ko sredstva ne zadoščajo za vse vloge, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, upravni organ mora obrazložiti in predstaviti način razdelitve razpoložljivih finančnih sredstev, njihovo omejenost ter natančno utemeljiti/prikazati zakaj jih tožeča stranka ni prejela, kljub temu, da je izpolnila predpisani pogoj. Ker gre za razdelitev državnih finančnih sredstev mora biti njihova razdelitev še posebej transparentna za vse udeležence postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 4300-3/2018/379 z dne 7. 12. 2021 se odpravi in se vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 385,00 EUR z DDV, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, do plačila.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke za projekt z akronimom NanoMBR št. 4300-3/2018/75. 2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka objavila javni razpis za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA 2018 v Uradnem listu RS št. 35/18 in spremembo v št. 42/18. Tožeča stranka je dne 30. 7. 2018 oddala vlogo na razpis za projekt z akronimom NanoMBR pod zap. št. 4300-3/2018/75. Ministrstvo je s sklepom imenovalo komisijo za izvedbo postopka javnega razpisa, ki je dne 1. 8. 2018 izvedla odpiranje vlog ter preverila pravočasnost in pravilnost. Za vlogo tožeče stranke je bilo ugotovljeno, da je pravočasna, pravilno označena in popolna ter da izpolnjuje vse pogoje določene v javnem razpisu. Vloga je bila ocenjena s strani zunanjih strokovnjakov, kar je v skladu z drugim odstavkom 6. točke javnega razpisa. Peti odstavek točke 6.3. Prvega poglavja razpisne dokumentacije določa, da mora vloga, da pridobi sofinanciranje od skupno 190 možnih točk prejeti najmanj 140 točk. Izjemoma se financirajo vloge upravičencev iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija, ki so prejele najmanj 130 točk pod pogoji, da so pri merilih 1, 7, 8, 12 in 13 prejele 5 točk ali več ter da niso bila porabljena vsa razpoložljiva sredstva.

3. Tožeča stranka je upravičenka iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija in je prejela več kot 130 točk, vendar pa je bila med pozitivno ocenjenimi projekti iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija uvrščena nižje od zadnje vloge, za katero so bila še zagotovljena sredstva za financiranje. Vloga, ki je bila zadnja, je prejela 151,5 točk. Na podlagi te ugotovitve je tožena stranka dne 22. 11. 2018 izdala sklep št. 4300-3/2018/304 s katerim je vlogo tožeče stranke št. 4300-3/2018/75 za projekt NanoMBR zavrnila.

4. Tožeča stranka je dne 27. 12. 2021 zoper sklep št. 4300-3/2018/304 z dne 22. 11. 2018 vložila tožbo v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem RS, ki se je vodil pod opr. št. II U 387/2018. Sodišče je dne 25. 8. 2021 izdalo sodbo, s katero je tožbi ugodilo, sklep ministrstva odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

5. Po prejeti sodbi II U 387/2018 z dne 25. 8. 2021 je komisija ponovno pregledala vso dokumentacijo vezano na tožečo stranko, ter ugotovila, da je sodišče kot napako v prejšnjem postopku ugotovilo le dejstvo, da prijavitelju ni bila omogočena seznanitev z imeni in priimki zunanjih strokovnjakov, ki so ocenjevali njegovo vlogo in ustreznostjo postopka izbire teh strokovnjakov. V ponovljenem postopku je tožena stranka razkrila, da sta vlogo tožeče stranke ocenila zunanja strokovnjaka: A. A. in B. B., prvi je vlogo ocenil z 124 točkami in drugi z 144 točkami, kot končna ocena pa se je v skladu z šestim odstavkom točke 6.3. Prvega poglavja razpisne dokumentacije določilo povprečje obeh ocen, to je 134 točk, ter ponovno ugotovila, da je vloga sicer prejela več kot 130 točk, vendar pa je bila med pozitivno ocenjenimi projekti iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija uvrščena nižje od zadnje vloge, za katero so še bila zagotovljena sredstva za financiranje, zato jo je tožena stranka ponovno zavrnila z v tem postopku izpodbijanim sklepom.

**Bistvene navedbe strank v tem upravnem sporu**

6. Tožeča stranka s predmetno tožbo v upravnem sporu izpodbija ponovno zavrnitev njene vloge s strani tožene stranke, tokrat s sklepom št. 4300-3/2018/379 z dne 7. 12. 2021. V tožbi sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Poudarja, da so razpisni pogoji omogočali nedovoljeno arbitriranje ocenjevalcev na predmetnem javnem razpisu, kar se odraža v izbirnem postopku samega javnega razpisa in krši načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave ter pravico stranke do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave in hkrati posega v prepoved omejevanja konkurence v postopku odločanja o izboru na javnem razpisu. Nedovoljeno arbitriranje omogočajo široko postavljeni okvirji za dodelitev točk od 1 do 10 brez določenih kriterijev, kar onemogoča preverjanje in primerjave pri podeljevanju točk z ostalimi kandidati na javnem razpisu. Ocene posameznih meril tudi niso ustrezno utemeljene in argumentirane, izpodbijani sklep pa ne vsebuje obrazložitev ocen strokovne komisije glede ostalih prijaviteljev. Iz primerjave obeh ocenjevalcev izhaja tudi do 50 % razlikovanje pri točkovanju, kar je po mnenju tožeče stranke plod nedovoljenega arbitriranja ocenjevalcev pri predmetnem primeru.

7. Tožeča stranka še dodaja, da ocene in imena ocenjevalcev ostalih vlog ostajajo nerazkrita. Iz izpodbijanega sklepa tudi ne izhaja število točk, podeljeno izbranim kandidatom, ni pojasnjena strokovnosti ocenjevalcev in omejenost finančnih sredstev ter njihova razdelitev v tem delu je sklep neobrazložen in krši 22. in 25. člen Ustave RS.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je javni razpis poleg določil o ocenjevanju vlog vseboval še natančnejši opis ocenjevalnih meril in metodologije ocenjevanja vlog PAM, ki natančneje določa lestvico ocenjevanja tako, da jo razdeli v tri kategorije: kategorija 0 točk, kategorija do 5 točk in kategorija do 10 točk. Za vsako od njih je nato določen opis značilnosti projekta, ki so za dodelitev točk potrebne. V razpisni dokumentaciji je bilo poleg osnovne navedbe ocenjevalnih meril in dejstva, da se vsako merilo oceni s točkami od 0 do 10, navedeno tudi, da je "dokument s podrobnejšo predstavitvijo posameznih ocenjevalnih meril in načina točkovanja" sestavni del razpisne dokumentacije in je na voljo na spletni strani www.mgrt.gov.si. Tožeča stranka pa je tudi podpisala izjavo o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev obrazec D in sicer pod kazensko in materialno odgovornostjo. S podpisom te izjave je sprejela vse pogoje in način ocenjevanja projekta po metodologiji PAM ter dejstvo, da predmet tožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog, kot predpisuje tretji odstavek 24. točke razpisne dokumentacije.

9. Tožena stranka v vlogi poudarja, da so merila določena z namenom zasledovanja namena in cilja javnega razpisa iz mednarodnega programa EUREKA, v katerem je določena metodologija PAM že od leta 2003. Točkovanje vlog je določeno v razponih kot to predpisuje priporočilo mednarodnega programa. Vsa merila predmetnega javnega razpisa so skladna z mednarodno prakso in pravili programa EUREKA. Razlike v okviru ocenjevanja največkrat nastanejo zaradi morebitnega spregleda določenih dejstev s strani enega ali drugega ocenjevalca ter zaradi različnih mnenj kaj vpliva na kvaliteto samega projekta. Zato vsak projekt ocenita dva neodvisna ocenjevalca. Najboljši približek pa predstavlja povprečje obeh ocen. Kljub temu, da je v postopku polje subjektivnosti, je ta omejena z natančno določeno lestvico v okviru metodologije ocenjevanja PAM. Postopek je bil transparenten in je omogočal enakopravno kandidiranje za razpoložljiva sredstva.

10. Tožena stranka se ne strinja, da je kršila 74. člen Ustave, saj ni posegla v poslovanje tožeče stranke ali ji kakorkoli omejevala konkurenco na njenem trgu. Sam postopek je bil začet na pobudo tožeče stranke. Tudi kršitve načela enakosti ni bilo, saj so se enaka merila uporabljala za vse prijavitelje. Prav tako ni bilo samovolje, saj ocenjevalci ne odločajo, temveč podajo oceno, strokovna komisija pa je tista, ki je dolžna presoditi ali je bila pri ocenjevanju ustrezno upoštevana predpisana metodologija in ali se je ocenjevalo v skladu z razpisom. Vsebina vlog ostalih udeležencev pa ni relevantna za preizkus vloge tožeče stranke.

11. Glede obrazloženosti ocen ostalih prijaviteljev tožena stranka pojasnjuje, da se na razpise prijavi tudi več kot 100 prijaviteljev. V konkretnem primeru se je v postopek ocenjevanja uvrstilo 54 vlog, kar pomeni, da že zaradi samega obsega utemeljitve odločitev ostalih vlog ne morejo biti del obrazložitve vsakega sklepa, saj bi bile takšne obrazložitve nepregledne, lahko pa bi prišlo tudi do razkritja poslovnih skrivnosti drugih prijaviteljev.

12. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne, izpodbijani sklep potrdi, tožečo stranko pa naj bremenijo stroški postopka.

**Glede oprave glavne obravnave**

13. Sodišče je v skladu z določili Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere imajo stranke pravico, saj se šele pred sodiščem srečajo v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

**Datum izdaje sodbe**

14. Sodišče je na naroku za izvedbo glavne obravnave glavno obravnavo snemalo, in sicer tako navedbe strank kakor tudi njihovo zaslišanje zaradi česar je bilo potrebno posnetke zaslišanj prepisati. Prepis zvočnega posnetka obravnave je bil po podatkih sodnega spisa strankam vročen dne 22. 5. 2024. Sodišče je izdajo sodbe pridržalo do dokončnosti prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave. Rok se je iztekel na dan 27. 5. 2024. Ob upoštevanju roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa (5 dni - 4. odst. 125. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1) in obsežnosti prepisa vodene glavne obravnave, je tako sodišče sodbo izdalo v roku 30 dni po dokončnosti zapisnika.

**K točki I izreka:**

15. Tožba je utemeljena.

16. V obravnavani zadevi je sporno, ali so vlogo tožeče stranke ocenili strokovni ocenjevalci, ali je postopek ocenjevanja dopuščal arbitrarno odločanje in ali je izpodbijani sklep primerno/ustrezno obrazložen v delu, ki se nanaša na utemeljitev ocen vloge tožeče stranke in ostalih udeležencev, strokovnost ocenjevalcev in omejenost finančnih sredstev ter njihovo razdelitev. Sporno je tudi ali je v postopku prišlo do kršitve 14., 22., 25. in 74. člena Ustave RS ter do posega v prepoved omejevanja konkurence v postopku odločanja o izboru na javnem razpisu.

17. V okviru dokaznega postopka je sodišče zaslišalo tožečo stranko ter vpogledalo v sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 4300-3/2018/379 z dne 7. 12. 2021 in v listine v upravnem spisu.

18. Zaslišanje treh prič: A. A., B. B. in C. C. (predsednica komisije) je sodišče zavrnilo iz razloga, ker sta prvi dve predlagani priči ocenjevalca vloge tožeče stranke, sodišče pa se v strokovnost obravnavanega področja ne spušča, ampak zgolj preveri postopek v obsegu: ali so bili kriteriji ocenjevanja dovolj jasni, konkretizirani in uporabljeni ter ali so bile ocene ustrezno utemeljene, v same ocene pa ne more posegati1. Zaslišanje priče C. C., pa je tožeča stranka predlagala šele na naroku za glavno obravnavo, kar je v skladu z določb 52. člena in tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 prepozno, saj lahko stranka navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedla že v postopku izdaje upravnega akta oz. če ni bilo pritožbe, v tožbi. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti prej v postopku. Tožeča stranka pa predlaganega novega dokaza v tej smeri ni ustrezno pojasnila. izdalo v roku 30 dni po dokončnosti zapisnika.

**Materialna podlaga in razlogi za odločitev**

19. Sodišče pri odločanju v postopku upravnega spora lahko upošteva materialnopravno podlago in dejansko stanje, kot je bilo na dan izdaje izpodbijanega akta.

20. Iz javnega razpisa za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA izhaja, da je predmet javnega razpisa sofinanciranje slovenskega dela mednarodnih raziskovalno - razvojnih projektov. Finančna sredstva zagotavlja EU (80%) in RS (20%), vse na osnovi priglašene sheme državne pomoči v okviru "Programa izvajanja finančnih spodbud MGRT-RRI". Gre torej za postopek dodeljevanja javnih sredstev oz. sofinanciranja iz javnih sredstev, ti pa morajo biti še posebej transparentni in pregledni.

21. Postopek javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev je poseben postopek, v katerem je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, in da se onemogoči vsaka arbitrarnost pri odločanju. Vsem prijaviteljem mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo na javnem razpisu in se potegujejo za dodelitev (dela) razpoložljivih sredstev. Narava odločanja pri kandidiranju vlagateljev na javnih razpisih pa je v pretežni meri strokovno-tehnična in je zato praviloma za preverjanje, ali so prispele popolne vloge; za ocenjevanje popolnih vlog, ki izpolnjujejo vse vstopne pogoje razpisa ter za razvrstitev projektov glede na prejeto oceno, zadolžena posebna strokovna komisija.2 V postopku javnega razpisa sodišče po ustaljeni upravno-sodni praksi natančno presoja materialne in procesne vidike upravnega spora. Javni razpis pa je tudi v funkciji varovanja enakih možnosti vseh prijaviteljev, v skladu z določbo 14. člena Ustave Republike Slovenije, da konkurirajo. Gre za poseben postopek, v katerem je enakost obravnavanja vseh subjektov, ki so se na javni razpis prijavili, bistvenega pomena. Prijaviteljem mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa. Do različnega obravnavanja kandidatov ne sme priti samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Uspeh prijaviteljev na javnem razpisu mora biti odvisen zgolj od izpolnjevanja v naprej natančno določenih objektivnih kriterijev in meril javnega razpisa, ki pa morajo imeti podlago v veljavnih predpisih.3 Da je zagotovljeno enako obravnavanje vseh prijaviteljev, morajo biti vse vloge ocenjene z uporabo vnaprej določenih meril in po postopku, ki ga določa javni razpis, prav tako pa je treba zagotoviti, da so ocenjevalci oz. strokovnjaki res strokovno usposobljeni za obravnavano tehnično področje, in da ocenjujejo vloge objektivno in nepristransko.

22. V upravnem sporu sodišče presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, v tem okviru sodišče preveri tudi postopek ocenjevanja vlog, predvsem ali so bili kriteriji za ocenjevanje dovolj jasni, konkretizirani in tudi uporabljeni,4 ter ali je strokovna komisija svojo oceno ustrezno utemeljila ob upoštevanju vseh dejstev in dokazov ter meril - kriterijev iz javnega razpisa po predpisanem postopku.5 Ocena oz. število doseženih točk je rezultat ocene strokovne komisije oz. zunanjega strokovnjaka po vnaprej določenih kriterijih.6 Ocenjevanje vlog je strokovno opravilo, sodišče v ocene ne more posegati, zato ne morejo biti predmet upravnega spora, saj gre za strokovno in pravno vprašanje.7 Javni razpis je materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev, zato se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev in kriterijev oz. meril z zakonom, ne pa primernost ali ustreznost določenega merila oz. višine prejetih točk.8

23. Sodišče se ne strinja z navedbami tožeče stranke, da so bili kriteriji ocenjevanja tako široko postavljeni, da so omogočali arbitrarno odločanje in kršitev 14. in 74. člena Ustave RS ter prepovedi omejevanja konkurence v postopku javnega razpisa, saj iz (upravnemu spisu priložene) Metodologije PAM za ocenjevanje projekta izhaja, da je vsak kriterij bil razdeljen na tri kategorije (do 10 točk, do 5 točk in 0 točk), za vsako izmed njih pa metodologija vsebuje opis kako podeliti točke. Da se bo na javnem razpisu uporabilo Metodologijo ocenjevanja projekta (PAM) izhaja iz Razpisne dokumentacije (osmi odstavek 6.3. točke), s katero se je tožeča stranka seznanila in se z njo strinjala, kot to izhaja iz podpisane izjave o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev (obrazec D) z dne 23. 7. 2018. Obrazložitev izpodbijanega sklepa vsebuje tabelo v kateri je zapisano število točk podeljenih za posamezen kriterij/merilo in opis oz. utemeljitev podeljene višine točk. Utemeljitve so jasne in razumne ter skladne z navodili iz Metodologije PAM. Glede na to, da so bili kriteriji za ocenjevanje jasno določeni in uporabljeni pri ocenjevanju vloge tožeče stranke, ter da so v obrazložitvi izpodbijanega sklepa za vsako posamezno merilo ustrezno obrazložene podeljene ocene tožeči stranki, sodišče v tem obsegu ni ugotovilo očitanih kršitev pravil postopka.

24. Glede tožbenih očitkov, da je onemogočeno medsebojno primerjanje vlog prijaviteljev, sodišče meni, da je treba vsako vlogo ocenjevati posebej in da morebitna napačna ocena druge konkurenčne vloge nima vpliva na to ali je tožeča stranka za svojo vlogo prejela ustrezno število točk. Pomembno je torej le ali je bila konkretna vloga glede na merila pravilno ocenjena.9 V upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožeče stranke, vloge drugih prijaviteljev oddane na javnem razpisu pa ne posegajo v pravni položaj tožeče stranke. Iz navedenih razlogov sodišče ne sledi tožbenim navedbam, da bi v njenem sklepu izdanem s strani tožene stranke, morale biti obrazložene tudi ocene ostalih prijaviteljev. V konkretnem upravnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost izdaje sklepa tožeči stranki o obravnavi njene vloge na javnem razpisu, saj vsaka stranka lahko varuje le svoj pravni interes. Navajanje napak v tujih konkurenčnih vlogah pa ne vpliva na pravilnost in zakonitost obravnave vloge tožeče stranke. Zato obrazložitev izpodbijanega sklepa ni pomanjkljiva v tem obsegu, da ne vsebuje obrazložitve prejetih točk ostalih prijaviteljev in s tem nista kršena 22. in 25. člen Ustave RS, kot to zmotno navaja tožeča stranka.

25. Strokovnost in objektivnost ocenjevalcev tožena stranka pojasnjuje tako, da navaja, da so bili izbrani iz baze recenzentov Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (v nadaljevanju SPIRIT). V postopku je tožena stranka strokovnjake za področje uporabe veljavne S4, vpisane v bazo recenzentov, pozvala k oddaji ponudbe za izvedbo ocenjevanja. Baza je vzpostavljena od leta 2018 (www.spiritslovenija.si/razpisi/251). V obravnavanem primeru je tožena stranka izbrala 2 ocenjevalca, ki sta se (časovno) prva prijavila oz. oddala ponudbo. Poziv k oddaji ponudbe je bil objavljen pred prijavami strank in tudi same ponudbe ocenjevalcev so prispele pred končnim rokom za oddajo vlog, to je tudi pred prijavo tožeče stranke, vse z namenom zagotovitve izbora neodvisnih strokovnjakov.

26. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka s tem, ko je izbrala ocenjevalce iz vnaprej oblikovane baze recenzentov - strokovnjakov iz posameznega področja, na spletni strani javne agencije SPIRIT, objektivno oblikovala seznam strokovnih ocenjevalcev, preden se je iztekel rok za oddajo vlog prijaviteljev. Ocenjevalce je izbrala iz baze strokovnjakov na podlagi časovne oddaje vloge, ista dva ocenjevalca pa sta ocenila vse popolne vloge iz področja 3 "Mreže za prehod v krožno gospodarstvo" (kamor spada vloga tožeče stranke). Po mnenju sodišča je tožena stranka postopala pravilno in objektivno izoblikovala listo strokovnih ocenjevalcev vlog. Skupaj z izpodbijanim sklepom pa je stranki vročila tudi ocenjevalna lista obeh ocenjevalcev z njunimi imeni in podpisi. S tem je zadostila zahtevam strokovnosti in objektivnosti ocenjevalcev vlog, kar je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi ustrezno obrazložila.

27. Sodišče pa se strinja z navedbami tožeče stranke in njeno izpovedjo na opravljeni glavni obravnavi, da izpodbijani upravni akt ni obrazložen v delu omejenosti finančnih sredstev razpisa in njihove razdelitve, saj iz njega ni mogoče razbrati koliko sredstev je tožena stranka imela na razpolago za razdelitev med posamezne skupine prijaviteljev in kako je sredstva razdelila. Iz obrazložitve izhaja zgolj, da je (v skupini prijaviteljev iz Vzhodne regije) zadnja vloga, ki je še prejela oz. za katero so še zadostovala finančna sredstva prejela 151,5 točk. Kako in koliko finančnih sredstev se je razdelilo med prejemnike in zakaj niso zadostovala za vlogo tožeče stranke, ki je izpolnila pogoj in prejela več kot 130 točk, pa iz obrazložitve ne izhaja. V tem delu tožeča stranka utemeljeno navaja, da ji ni bilo zadosti obrazloženo, zakaj sredstva niso zadostovala zanjo, saj je izpolnila pogoj - prejem zadostnega števila točk. Sodišče se strinja s tožečo stranko, da v takšnem primeru, ko sredstva ne zadoščajo za vse vloge, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, upravni organ mora obrazložiti in predstaviti način razdelitve razpoložljivih finančnih sredstev, njihovo omejenost ter natančno utemeljiti/prikazati zakaj jih tožeča stranka ni prejela, kljub temu, da je izpolnila predpisani pogoj. Ker gre za razdelitev državnih finančnih sredstev mora biti njihova razdelitev še posebej transparentna za vse udeležence postopka.

28. Ker izpodbijani sklep v tem delu ni obrazložen, se ga ne da preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. Sodišče je zato v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo. V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral le-ta odpraviti navedeno kršitev.

**K točki II izreka:**

29. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu četrtega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 385,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

30. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Tako iz sodne prakse II U 317/2010 z dne 3. 10. 2011, I U 786/2017-9 z dne 30. 1. 2018. 2 Tako iz sodne prakse Upravnega sodišča I U 1170/2012 z dne 23. 4. 2013 in I U 638/2010-21 z dne 21. 2. 2012. 3 Tako iz sodne prakse I U 618/2016-8 z dne 4. 10. 2017. 4 Tako Vrhovno sodišče X Ips 725/2008 z dne 15. 12. 2010. 5 Tako sodna praksa Upravnega sodišča I U 786/2017-9 z dne 30. 1. 2018, točka 21. 6 Tako Vrhovno sodišče X Ips 725/2008 z dne 15. 12. 2010, X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015. 7 Tako sodba Upravnega sodišča RS I U 317/2010 z dne 3. 10. 2011. 8 Tako sodna praksa Upravnega sodišča I U 786/2017-9 z dne 30. 1. 2018, točka 20. 9 Tako tudi sodba Upravnega sodišča I U 317/2010 z dne 3. 10. 2011.