Jedro

Tožnik lahko vse do konca glavne obravnave toži namesto prvotnega toženca koga drugega (subjektivna sprememba tožbe). Novi toženec je izrečno izjavil, da v spremembo tožbe ne privoli. Ker sodišče v nasprotju z objektivno spremembo tožbe (190. in 191. člen ZPP/77) v primeru subjektivne spremembe tožbe nima pravice suplirati tega privoljenja, ni moglo (niti smelo) odločiti drugače, kot da se predlagana sprememba tožbe ne dovoli.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je zahtevala, da mora tožena stranka A., d. d., L., skleniti z njo prodajno pogodbo, katere predmet bo 3-sobno stanovanje v Domžalah. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih mora tožeča stranka povrniti toženi stranki v znesku 316.870 SIT. S sklepom pa je sodišče prve stopnje odločilo, da se ne dovoli taka sprememba tožbe, da bi namesto prvotno tožene A., d.d. kot tožena stranka stopilo v pravdo podjetje A. r.o. S. (kasneje A., d.o.o.), L. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke proti sodbi in sklepu zavrnilo in v celoti potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni odločbi sodišča druge stopnje je vložila tožeča stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Tožeča stranka tožbe ni spremenila, ampak jo je le popravila. To izhaja iz trditev tožeče stranke med postopkom, na katere se v celoti sklicuje. Reviziji naj se tako ugodi, da bosta odločbi sodišč druge in prve stopnje razveljavljeni.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77, tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je glede na določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (ZPP/99) pri odločanju v tej zadevi uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (ZPP/77).

Po uradni dolžnosti upoštevane (386. člen ZPP/77) absolutne bistvene kršitve iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77 v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če jih revident izrečno in določno uveljavlja. Tožeča stranka v reviziji vsebinsko zatrjuje, da sta obe sodišči zmotno šteli, da je tožeča stranka tožbo spremenila, čeprav jo je v resnici le popravila.

Po presoji revizijskega sodišča sta obe sodišči pravno pravilno presodili, da gre za spremembo in ne le popravo tožbe. Zakaj je temu tako, bo pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve. Zaradi revizijskega predloga, da naj se tudi vse trditve tožeče stranke med postopkom štejejo za sestavni del revizije, je namreč potrebno tožeči stranki najprej pojasniti naslednje: Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni odločbi sodišča druge stopnje. Že zato njeni razlogi ne morejo biti enaki vsem trditvam med postopkom in celo ne pritožbenim razlogom proti (nepravnomočni) odločbi sodišča prve stopnje. Sicer pa tudi po določbah ZPP/77 (386. člen) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo (ali sklep, kadar je revizija proti sklepu dovoljena) samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

Iz ugotovitev obeh sodišč izhaja, da sta A. d.d., L. in podjetje A. r.o. S. (sedaj A., d.o.o.) dve samostojni pravni osebi, med katerima ni nobenega pravnega nasledstva. Obe sodišči sta tudi ugotovili, da tožena stranka A., d.d. ni lastnik stanovanja, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek.

Tožba je bila vložena proti podjetju A., d.d., med postopkom pa je tožeča stranka predlagala, da naj se sklenitev prodajne pogodbe naloži podjetju A. r.o. S. (sedaj A., d.o.o)., L. Tožnik lahko vse do konca glavne obravnave toži namesto prvotnega toženca koga drugega (subjektivna sprememba tožbe). Vendar pa tako tožnikovo procesno dejanje pomeni spremembo tožbe (prvi odstavek 192. člena ZPP/77). Za tovrstno spremembo tožbe pa je potrebna privolitev tistega, ki naj vstopi v pravdo namesto toženca. Če pa se je toženec že spustil v obravnavanje glavne stvari, je potrebna tudi njegova privolitev (drugi odstavek 192. člena ZPP/77).

Novi toženec A. r.o. S. (sedaj A., d.o.o.) je izrečno izjavil, da v spremembo tožbe ne privoli. Ker sodišče v nasprotju z objektivno spremembo tožbe (190. in 191. člen ZPP/77) v primeru subjektivne spremembe tožbe nima pravice suplirati tega privoljenja, ni moglo (niti smelo) odločiti drugače, kot da se predlagana sprememba tožbe ne dovoli. V reviziji očitana zmotna uporaba določb ZPP/77 o spremembi tožbe zato ni podana.

Tožeča stranka je vložila tožbo proti pravnemu subjektu, ki ni lastnik stanovanja. Zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije je bil zato tožbeni zahtevek proti A., d.d. materialno pravno pravilno zavrnjen.

Po povedanem se je pokazalo, da v reviziji zatrjevani revizijski razlogi niso podani. Zato je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (393. in 400. člen ZPP/77)