Jedro

Po 1. točki 2. odst. 4. člena, v zvezi s 1. odst. 3. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) je taksna obveznost tožene stranke za ugovor nastala, ko je le-ta ugovor izročila sodišču, to je dne 21.6.2000

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka kot taksni zavezanec v predpisanem 15 - dnevnem roku od prejeme taksnega opomina ni plačala dolžne takse za ugovor v vrednosti 800 točk in za taksni opomin v vrednosti 100 točk. Zato je na podlagi 5. odst. 7. člena ZST, v zvezi z 29. in 30. členom ZST odločilo, da mora tožena stranka na dolgovano takso plačati še 50 % pribitka v v znesku 6.000 SIT. Na podlagi določila 30. člena ZST je Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet naročilo, da z računa taksnega zavezanca prenese znesek 19.500,00 SIT na račun sodnih taks. Zoper sklep se je taksni zavezanec pravočasno pritožil in navedel, da je dolgovano takso v višini 13.500,00 SIT po prejemu taksnega opomina z dne 30.8.2000 plačal dne 15.9.2000. To je razvidno iz izpiska APP, ki ga prilaga k pritožbi. Pritožba ni utemeljena. Po 1. točki 2. odst. 4. člena, v zvezi s 1. odst. 3. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) je taksna obveznost tožene stranke za ugovor nastala, ko je le-ta ugovor izročila sodišču, to je dne 21.6.2000. Iz povratnice, pripete k listovni številki 9 in 17, je razvidno, da je tožena stranka prejela opomin za plačilo sodne takse za ugovor in opomin dne 5.9.2000 in dne 15.11.2000. Pritožnica trdi, da je dolgovano sodno takso plačala dne 15.9.2000. V dokaz teh trditev se sklicuje na priložen izpisek APP, vendar pa tega dokazila v spisu ni. Tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni niti v 15 dneh po prejemu opomina plačala sodne takse za ugovor in za opomin, ki jo je kot taksni zavezanec dolžna plačati (1. odst. 3. člena ZST in 3. odst. Tar. št. 3 ter Tar. št. 37 Taksne tarife ZST). Prav tako pa je sodišče prve stopnje pravilno odločilo tudi o plačilu 50 % kazenske takse, ki temelji na določilih 2. odst. 29. in 1. odst. 30. člena ZST. Iz obeh določb izhaja, da mora pravna oseba, kadar ne plača sodne takse sk ladno z določilom 4. odst. 26. člena ZST, plačati poleg dolžne takse še 50 % pribitka nanjo kot kazensko takso, kar ugotovi sodišče s sklepom, ki ga pošlje v izvršitev Agenciji za plačilni promet Republike Slovenije, ki vodi žiro račun taksnega zavezanca. Iz teh razlogov je sodišče druge stopnje, ker tudi ni zasledilo absolutnih bistvenih kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP, na kar mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena, v zvezi s 366. členom ZPP), pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).