Jedro

Tretji je v ugovoru navedel dejstva, s katerimi je zatrjeval svojo pravico na konkretnem predmetu izvršbe, napovedal je tudi predložitev dokazov, zato je upnik po prejemu poziva sodišča k odgovoru lahko sklepal, da bo sodišče v primeru njegove neaktivnosti ugovoru ugodilo. V izogib tej posledici je na ugovor moral odgovoriti. Sodišče prve stopnje je po prejemu odgovora ugovor tretjega zavrnilo, ker tretji za svoje navedbe ni predložil listinskih dokazov oziroma predlagal zaslišanja oseb, ki bi lahko potrdile lastništvo zarubljenega vozila. Takšne odločitve sodišča upnik z visoko stopnjo verjetnosti ni mogel predvideti, ker pa je posledica pomanjkljivosti ugovora tretjega, je šteti, da je tretji stroške odgovora na ugovor upniku povzročil neutemeljeno, zato mu jih mora skladno s sedmim odstavkom 38. člena ZIZ tudi povrniti.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklepa na r. št. 40 in r. št. 42 se zavrneta in se sklepa v izpodbijanih II. točkah izrekov potrdita.

Upnik sam krije svoje stroške pritožb zoper sklepa na r. št. 40 in r. št. 42. II. Pritožbi zoper sklep na r. št. 41 se delno ugodi in se sklep delno spremeni tako, da mora tretji A. A. upniku v 8 dneh povrniti 37,77 EUR stroškov odgovora na ugovor, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev in tečejo do izpolnitve, sicer pa se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu II. točke izreka (glede zavrnitve stroškov nad zneskom 37,77 EUR) potrdi.

Tretji A. A. mora upniku v 8 dneh povrniti 13,64 EUR stroškov pritožbe zoper sklep na r. št. 41, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev in tečejo do izpolnitve.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na r. št. 40 zavrnilo ugovor dolžnika z dne 21. 9. 2015 zoper sklep z dne 10. 9. 2015 (I. točka izreka sklepa) in zahtevo za povrnitev stroškov, ki jih je upnik priglasil v vlogi z dne 22. 10. 2015 (II. točka izreka sklepa). Z izpodbijanim sklepom na r. št. 41 je zavrnilo ugovor tretjega A. A. (I. točka izreka sklepa) in sklenilo, da upnik sam krije stroške odgovora na ugovor tretjega z dne 22. 10. 2015 (II. točka izreka sklepa). Z izpodbijanim sklepom na r. št. 42 pa je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor tretje T. A. (I. točka izreka sklepa) in sklenilo, da upnik sam krije stroške odgovora na ugovor tretje z dne 22. 10. 2015 (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper II. točko izreka posameznega sklepa se s skupno pritožbo pravočasno pritožuje upnik po pooblaščenki. Navaja, da mu sodišče zmotno ni priznalo stroškov, ki so mu nastali z vložitvijo odgovorov na vložene ugovore dolžnika in tretjih. Vsi trije ugovori so bili upniku 14. 10. 2015 vročeni v odgovor z opozorilom, da če ne bo odgovoril, se bodo navedbe dolžnika in tretjih v ugovoru štele za resnične. Glede na tako opozorilo je upnik utemeljeno sklepal, da je sodišče ugovore štelo za ustrezno obrazložene in jim bo v primeru upnikovega molka ugodilo. Vložitev odgovorov je bila zato potrebna za izvršbo, tretja pa sta z ugovoroma upniku neutemeljeno povzročila stroške. Iz obrazložitev sklepov je razvidno, da je sodišče v celoti sledilo navedbam upnika iz odgovorov ter naposled tudi ugotovilo, da ugovorov upniku sploh ne bi bilo treba vročati v odgovor. Več kot očitno je sodišče šele po prejemu odgovorov spremenilo svoje prvotno, za upnika neugodno stališče, kar pomeni, da so upnikove navedbe bistveno vplivale na odločitev o ugovorih, zato je upravičen do povrnitve stroškov. Upnik je poleg tega z vložitvijo ugovorov varoval svoj procesni položaj, saj zahteva po izčrpanju pravnih sredstev vključuje tudi odgovor na pravno sredstvo nasprotnika (Up-43/10). Navedeno stališče je še dodaten razlog, zakaj je moral upnik na ugovore odgovoriti, saj bi sicer v primeru ugoditve ugovorom izgubil pravico do pritožbe. Upnik predlaga spremembo vseh izpodbijanih sklepov v II. točki izreka tako, da se dolžniku oziroma tretjima naloži povrnitev stroškov upnika, in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba zoper sklep na r. št. 41 je delno utemeljena, pritožbi zoper sklepa na r. št. 40 in r. št. 42 pa sta neutemeljeni.

O pritožbah zoper II. točko izreka sklepa na r. št. 40 in zoper II. točko izreka sklepa na r. št. 42:

4. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe na premičnine navedel, da nima premičnin, ki bi jih bilo mogoče zarubiti, živi pa pri stari mami, ki mu skupaj s starši omogoča nadaljevanje študija.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom na r. št. 40 ugovor pravilno zavrnilo, ker je neobrazložen, kar bistveno vpliva na odločitev o upnikovih stroških ugovornega postopka. Odgovor na ugovor je potreben in smiseln le, če dolžnik v ugovoru zatrjuje pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo, upnik pa jih izpodbija z nasprotnimi in tako lahko vpliva na vsebinsko drugačno odločitev. V konkretnem primeru pa dolžnik takšnih dejstev ni zatrjeval. Odgovor torej ni v ničemer izboljšal položaja upnika v postopku, saj je bila zavrnitev ugovora posledica neustrezne procesne aktivnosti dolžnika.

6. Neobrazloženega ugovora se ne vroča upniku v odgovor, zgolj dejstvo, da je bil upnik v konkretnem primeru k odgovoru nepravilno pozvan, pa mu še ne daje pravice do povrnitve nastalih stroškov. Sprememba stališča sodišča prve stopnje glede obrazloženosti ugovora namreč ni bila posledica vsebine odgovora na ugovor, temveč prenagljene presoje sodišča, ki je upnika pozvalo k odgovoru. V takšni situaciji pa ne gre za upnikove potrebne stroške, ki bi mu jih bil dolžnik dolžan povrniti (prim. peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

7. Tretja T. A. je v svojem ugovoru navedla, da so vse stvari v stanovanjski hiši na naslovu L. njena last, dolžnik pa razen obleke in obutve nima vrednejših stvari.

8. Sodišče prve stopnje je tak ugovor s sklepom na r. št. 42 zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, saj rubež premičnin (razen avtomobila, za katerega pa tretja ne uveljavlja, da bi bil njen) še ni bil opravljen. Ugovor, ki je glede na pojasnjeno nedovoljen, je bil upniku v odgovor poslan po nepotrebnem, odločitev sodišča prve stopnje pa bi bila enaka, tudi če odgovora upnik ne bi podal. Odločitev, da stroške tega odgovora upnik krije sam, je zato pravilna.

9. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi upnika zoper sklepa na r. št. 40 in r. št. 42 zavrnilo in sklepa v izpodbijanih II. točkah izrekov potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnik s pritožbama zoper sklepa na r. št. 40 in r. št. 42 ni uspel, zato sam krije stroške teh pritožb (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper II. točko izreka sklepa na r. št. 41:

11. Višje sodišče pritrjuje pritožbenemu stališču, da je odločitev o stroških upnika v sklepu na r. št. 41 materialnopravno napačna. Tretji je namreč v ugovoru navedel dejstva, s katerimi je zatrjeval svojo pravico na konkretnem predmetu izvršbe (lastninsko pravico na zarubljenem osebnem avtomobilu Twingo), napovedal je tudi predložitev listinskih dokazov in (nedoločno) predlagal zaslišanje prič, zato je upnik po prejemu poziva sodišča k odgovoru lahko sklepal, da bo sodišče v primeru njegove neaktivnosti ugovoru ugodilo. V izogib tej posledici je na ugovor moral odgovoriti.

12. Sodišče prve stopnje je po prejemu odgovora ugovor tretjega zavrnilo, ker tretji za svoje navedbe ni predložil listinskih dokazov oziroma predlagal zaslišanja oseb, ki bi lahko potrdile lastništvo zarubljenega vozila, kot mu to nalaga 64. člen v zvezi z drugim odstavkom 53. člena ZIZ. Takšne odločitve sodišča upnik z visoko stopnjo verjetnosti ni mogel predvideti, ker pa je posledica pomanjkljivosti ugovora tretjega, je šteti, da je tretji stroške odgovora na ugovor upniku povzročil neutemeljeno, zato mu jih mora skladno s sedmim odstavkom 38. člena ZIZ tudi povrniti.

13. Višje sodišče je stroške odgovora na ugovor odmerilo glede na izpodbijano vrednost predmeta, glede katerega je bil vložen ugovor tretjega, to je ocenjena vrednost zarubljenega avtomobila (900,00 EUR, priloga A2 v spisu), in upniku priznalo 25,80 EUR za sestavo odgovora (in ne priglašenih 73,80 EUR) po tar. št. 3468 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), povečano za 20% za materialne stroške po tar. št. 6002 ZOdvT in 22% DDV po tar. št. 6007 ZOdvT, skupaj 37,77 EUR (in ne priglašenih 114,44 EUR).

14. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi upnika zoper sklep na r. št. 41 delno ugodilo in sklep delno spremenilo tako, da mora tretji upniku v 8 dneh povrniti 37,77 EUR stroškov odgovora na ugovor, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), sicer pa je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu II. točke izreka (glede zavrnitve stroškov nad zneskom 37,77 EUR) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Upnik je s pritožbo delno uspel, zato mu mora tretji povrniti tudi sorazmeren del stroškov pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Kot osnovo za odmero stroškov je višje sodišče upoštevalo izpodbijano vrednost - priglašene stroške odgovora na ugovor v znesku 114,44 EUR, zato je za sestavo pritožbe upniku priznalo 10,20 EUR po tar. št. 3468 ZOdvT (in ne priglašenih 73,80 EUR), povečanih za 20% za materialne stroške po tar. št. 6002 ZOdvT in 22% DDV po tar. št. 6007 ZOdvT, ter sodno takso v znesku 26,40 EUR. Skupaj pritožbeni stroški upnika znašajo 41,33 EUR, ob upoštevanju 33% uspeha s pritožbo pa mora tretji upniku v 8 dneh povrniti 13,64 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi.