Jedro

Pritožbeno sodišče še poudarja, da je leta 2014, ko so bili s sodbo prvotno določeni stiki, predlagatelj že živel na Primorskem, kar pomeni, da je že takrat moral prevoziti precejšnjo pot, da je otroka prevzel v Arji vasi, kamor ju je iz Prevalj pripeljala nasprotna udeleženka (to pomeni, da je že takrat predlagatelj za prevzem otrok opravil bistveno daljšo pot kot nasprotna udeleženka). Dejstvo, da nasprotna udeleženka otrok ne želi več voziti na prevzemno mesto v Arjo vas, zaradi česar mora predlagatelj prevoziti daljšo pot, da ju prevzame v Prevaljah, pa ni tako pomembna okoliščina, ki bi terjala spremembo stikov, ker bi bile koristi otrok ogrožene, zlasti z ozirom na to, da iz mnenja Centra za socialno delo izhaja, da bi lahko bilo otrokoma celo v dodatno korist, če bi ju oče prevzel v Prevaljah in se z njima peljal v Koper, saj triurna vožnja v eni smeri lahko predstavlja dobro priložnost za očeta, da s sinovoma preživi več časa, ta čas pa bi oče lahko izkoristil za sproščen pogovor z otrokoma, postanek na vmesnih postajah na zanimivem kraju, kakšen ogled ali zanimivo doživetje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljev predlog za spremembo stikov (I. točka izreka) in odločilo, da udeleženca sama nosita svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga predlagatelj pravočasno pritožbo iz razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje. Navaja, da so se od izdaje sodbe Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu IV P 125/2014 z dne 9. 12. 2014, s katero je bilo odločeno o varstvu in vzgoji skupnih otrok, preživnini in stikih, okoliščine toliko spremenile, da bi moralo sodišče prve stopnje stike na novo določiti. V tej zvezi izpostavlja, da je bilo s sodbo iz leta 2014 določeno, da bo imel predlagatelj s sinovoma stike v skladu s sprotnim in sporazumnim dogovorom med strankama, predlagatelj pa je predlog za spremembo stikov vložil iz razloga, ker se udeleženca postopka več ne moreta dogovoriti glede prevoza otrok na dogovorjeni kraj, kjer otroka predata. Enostranska odpoved dogovarjanja s strani nasprotne udeleženke glede prevoza otrok na dogovorjen kraj, ki je bil v času, ko se je sodba še spoštovala, Arja vas, in dejstvo, da se starša nista več zmožna dogovoriti glede kraja prevzema otrok, predstavlja bistveno spremenjeno okoliščino, ki ni v korist otrok, zato terja novo odločitev o stikih. Pritožnik tudi ni bil več sposoben varno prevoziti razdaljo od Marezig do Prevalj in nazaj v enem dnevu tudi zaradi omejitev na njegovi strani. Sodišče je napačno štelo, da je pritožnik želel urediti pogostost stikov. To ne drži, želel je zgolj določitev kraja prevzema otrok. O kraju prevzema otrok pa izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja pritožbeni razlog iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Prav tako izpodbijani sklep nima razlogov o tem, da se udeleženca nista zmožna dogovarjati o kraju prevzema otrok, zato ga ni mogoče preizkusiti. Priglaša pritožbene stroške.

3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

6. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje zato v izogib ponavljanju povzema razloge sodišča prve stopnje in v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbene navedbe.

7. Pregled zadeve pokaže, da je predlagatelj vložil predlog za spremembo stikov, ki so bili določeni s sodbo iz leta 2014. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da predstavlja materialno pravno podlago za odločitev o predlogu določba 141. člena Družinskega zakonika (DZ). V skladu s prvim odstavkom navedenega člena ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom, ker se s stiki zagotavljajo koristi otroka. Drugi odstavek navedenega člena določa, da se starši, ki ne živijo več skupaj, sporazumejo o stikih, o čemer sklenejo sodno poravnavo; če pa se o stikih ne morejo sporazumeti, odloči o tem sodišče (glej peti odstavek 141. člena DZ). V osmem odstavku 141. člena DZ pa je določeno, da sodišče izda novo odločbo o stikih s starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. V skladu z ustaljenim stališčem v sodni praksi mora biti sprememba pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev o stikih, bistvena, saj vsakršna sprememba okoliščin še ne more povzročiti drugačne določitve stikov, kot so bili določeni s pravnomočno odločbo ali sodno poravnavo.1

8. Pritožbeno nesporno je, da sta udeleženca bivša partnerja, ki imata dva mladoletna skupna sinova, A. roj. ... 2005, in B., roj. ... 2009. S sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu IV P 125/2013 z dne 9. 12. 2014 je bila na podlagi sporazuma njuna zakonska zveza razvezana, mladoletna otroka sta bila dodeljena v varstvo in vzgojo materi (nasprotni udeleženki), določena je bila preživnina in odločeno, da bodo očetovi stiki s sinovoma potekali v skladu s sprotnim in sporazumnim dogovorom med strankama.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da predlagatelj živi na Primorskem, nasprotna udeleženka pa s sinovoma v Prevaljah in da ima predlagatelj stike s sinovoma nekajkrat letno (in sicer pet do šestkrat letno), pa še to ločeno (enkrat z enim, drugič z drugim sinom). Otroka se z očetom o stikih dogovarjata sama, nasprotna udeleženka pa tem dogovorom ne nasprotuje. Stiki se izvajajo na različnih krajih po Sloveniji (v Prevaljah, na Primorskem, v Rogaški Slatini itd.). Otroka želita, da se tudi v prihodnje stiki izvajajo po dogovoru. Na nasprotni udeleženki je vsakodnevno breme skrbi za otroka, pri čemer ima zlasti mlajši sin poleg šolskih tudi pogoste izvenšolske dejavnosti, za prevoze na te dejavnosti pa v največji meri skrbi prav nasprotna udeleženka. Nasprotna udeleženka je do septembra 2022 otroka vozila na prevzemni kraj v Arjo vas, kjer ju je za potrebe stikov prevzel predlagatelj, od takrat dalje pa ju zaradi preobremenjenosti (z vsakodnevnim varstvom in vzgojo) na prevzemni kraj v Arjo vas ne želi več voziti.

10. Na podlagi navedenih ugotovitev je sodišče prve stopnje zaključilo, da dejstvo, da nasprotna udeleženka od septembra 2022 zaradi preobremenjenosti z vsakodnevnim varstvom in vzgojo ne želi več voziti otrok na prevzemni kraj v Arjo vas, ne predstavlja bistveno spremenjene okoliščine niti ne predstavlja okoliščine, zaradi katere stiki, določeni v sodbi iz leta 2014, otrokoma več ne bi bili v korist. Pritožbeno sodišče zaključkom sodišča prve stopnje pritrjuje in še dodaja, da glede na to, da je pretežno breme varstva in vzgoje mladoletnih otrok na nasprotni udeleženki, je zlasti z ozirom na to, da se glede pogostosti stikov oče neposredno dogovarja z otrokoma, nasprotna udeleženka pa ga pri tem ne ovira, primerno, da oče za prevoz na stike v celoti poskrbi sam. Pritožbeno sodišče še poudarja, da je leta 2014, ko so bili s sodbo prvotno določeni stiki, predlagatelj že živel na Primorskem, kar pomeni, da je že takrat moral prevoziti precejšnjo pot, da je otroka prevzel v Arji vasi, kamor ju je iz Prevalj pripeljala nasprotna udeleženka (to pomeni, da je že takrat predlagatelj za prevzem otrok opravil bistveno daljšo pot kot nasprotna udeleženka). Dejstvo, da nasprotna udeleženka otrok ne želi več voziti na prevzemno mesto v Arjo vas, zaradi česar mora predlagatelj prevoziti daljšo pot, da ju prevzame v Prevaljah, pa ni tako pomembna okoliščina, ki bi terjala spremembo stikov, ker bi bile koristi otrok ogrožene, zlasti z ozirom na to, da iz mnenja Centra za socialno delo izhaja, da bi lahko bilo otrokoma celo v dodatno korist, če bi ju oče prevzel v Prevaljah in se z njima peljal v Koper, saj triurna vožnja v eni smeri lahko predstavlja dobro priložnost za očeta, da s sinovoma preživi več časa, ta čas pa bi oče lahko izkoristil za sproščen pogovor z otrokoma, postanek na vmesnih postajah na zanimivem kraju, kakšen ogled ali zanimivo doživetje.

11. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni ugotavljajo spremenjenih okoliščin in da se je osredotočilo zgolj na pogostost stikov, ne pa na kraj prevzema otrok in nezmožnost dogovarjanja med udeležencema. Sodišče prve stopnje je v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da nasprotni udeleženki ne gre očitati, da ne želi več poskrbeti za prevoz otrok na stike, saj je veliko bolj obremenjena z vsakodnevno vzgojo otrok in obveznostmi, ki so s tem povezane, kot predlagatelj. Pri tem je tudi pravilno razložilo, da je treba na izvrševanje starševske skrbi gledati celovito, ne pa po njenih posameznih delih, in če je glavnina bremena varstva in vzgoje na nasprotni udeleženki, je prav, da je glavnina obveznosti glede prevozov na stike na predlagatelju. Sodišče je v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi pravilno poudarilo, da glede na okoliščine predmetne zadeve nepripravljenost predlagateljice, da otroke vozi na prevzemno mesto v Arjo vas, ne predstavlja bistveno spremenjene okoliščine, zaradi katere bi bilo treba spremeniti odločitev načina izvajanja stikov. Zato ne drži pritožbeno izvajanje, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo glede tega, da se udeleženca ne moreta več dogovoriti glede kraja prevzema otrok.

12. Sodišču prve stopnje se tudi ni porodil dvom dokazno oceno sodišča prve stopnje, da poškodba predlagateljevega gležnja ni takšne narave, da bi mu nekajkrat letno preprečevala daljšo vožnjo na relaciji Koper - Prevalje, kot izhaja iz 10. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, zlasti z ozirom na to, da je predlagatelj na naroku izpovedal, da dela kot klepar krovec, njegovo delo poteka na strehi, njegov delovni čas traja od šestih zjutraj do štirih popoldan v poletnem času, sicer pa od sedmih do štirih popoldan ter vsako drugo soboto. Kajti v kolikor bi šlo za hujšo poškodbo, predlagatelj svojega dela, kot ga je opisal v svoji izpovedbi na naroku, ne bi mogel opravljati. Pritožbene navedbe, da ni sposoben varno prevoziti razdalje med Marezigami in Prevaljami se torej izkažejo za neutemeljene.

13. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (101. člen ZNP-1).

1 VSM sklep III Cp 451/2023 z dne 15. 6. 2023, VSM sklep III Cp 387/2023 z dne 30.05.2023, VSL sklep IV Cp 1554/2016 z dne 21. 6. 2016, VSL sklep IV Cp 1235/2021 z dne 31. 8. 2021.