Jedro

V tej zadevi je bilo sporno dejansko stanje o obstoju oziroma neobstoju posojila.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za plačilo zneska 400 DEM oziroma tolarske protivrednosti tega zneska.

Proti tej sodbi se pritožuje tožnica, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da izpoved priče C.T. in račun za nakup pralnega stroja nista odločilna dokaza za razsojo v tej zadevi, saj sta nasprotna z izpovedjo toženke, da je pralni stroj kupila pretežno z denarjem, ki ga je dobila s prodajo premoga. Dobavnica in račun za premog dokazujeta, da je toženka premog naročila preko M. Trbovlje dne 28.3.1990. to pa potrjuje izpoved tožnice in M.D. ter A.D., ki so povedali, da je tožnica posodila toženki 400 DEM takrat, ko je izročila tudi denar za premog.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podan pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tekom postopka je bilo na podlagi izpovedi toženke in njenega moža C.T. ugotovljeno, da je bil pralni stroj kupljen dne 20.2.1990 z izkupičkom od premoga, ki ga je toženka prodala, in z določenimi markami, ki jih je prispeval C.T.. Toženkinemu zanikanju prejema posojila s strani tožnice je prvostopno sodišče sledilo zato, ker naj bi bilo posojilo za nakup pralnega stroja dano v marcu 1990, listine pa potrjujejo, da je bil nakup pralnega stroja opravljen že pred tem, to je 20.2.1990. Tožeča stranka pa je v pritožbi navedla nova dejstva in predlagala nove dokaze, ki kažejo na zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (čl. 355 ZPP). Račun št. 2674 z dne 3.4.1990 dokazuje dobavo 7 ton premoga za M.Trbovlje, ki je bila naročena 28.3.1990, dobavnica št. 132 z dne 18.3.1990 pa dokazuje dobavo 7 ton premoga za M. Trbovlje oz. za A.H. in N.T. Toženka je izpovedala, da je prodala premog oz. karto za premog in s tem pokrila del kupnine za pralni stroj, vendar so datumi o naročilu in dobavi premoga neskladni z datumom nakupa pralnega storja. Listine nakazujejo, da je toženka premog naročila in prodala v mesecu marcu, kar pa je v nasprotju s toženkino izpovedbo o uporabi izkupička za prodani premog v mesecu februarju. Po drugi strani pa je tožnica izpovedala, da je od toženke istočasn odkupila nekaj premoga in ji izročila zanj plačilo v tedanjih dinarjih ter ji hkrati posodila 400 DEM za nakup pralnega stroja. Pokaže se torej, da zaključek prvostopnega sodišča ni prepričljiv in da ni zanesljivo ugotovljeno, s katerim denarjem je bil kupljen pralni stroj, kar je pomembno za presojo verodostojnosti pravdnih strank oz. prič, ki so izpovedale v korist eni ali drugi stranki. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (čl. 370/3 ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče oceniti novi listini in raziskati, kdaj je toženka prodala karto za premog oz. premog, nadalje komu je to karto oz. premog prodala in kolikšen znesek oz.

zneske je prejela. Podatke bo potrebno primerjati z dnem nakupa pralnega stroja in z izpovedjo tožnice o dnevu, ko naj bi izročila posojilo. Glede na iz računov znano ceno pralnega storja (4.158,33 ATS) bo potrebno oceniti tudi, ali sta vrednost prodanega premoga in pa znesek lastnih deviz, ki jih je imel C.T. skupaj zadoščala za nakup pralnega stroja. Upoštevaje dodatne ugotovitve bo šele mogoče ustrezno oceniti izpovedi prič, od katerih je vendarle samo A.K. edina, ki ni v sorodu s pravdnima strankama.