Jedro

Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za odreditev nadomestnega zapora, se postopek odreditve nadomestnega zapora ustavi le, če storilec poravna skupni znesek neizterjanih glob na račun FURS. Ob pojasnjenem storilčev zagovornik z zgoraj povzetimi pritožbenimi navedbami (o sklenjeni sodni poravnavi, novaciji dolga in novem izvršilnem naslovu ter o zavarovanju terjatve RS z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini) ne more doseči razveljavitve izpodbijanega sklepa in ustavitve tega postopka, saj iz njih ne izhaja, da je bilo na tej podlagi izvršeno kakršnokoli (delno ali celotno) plačilo, s katerim bi se poravnal znesek glob po plačilnih nalogih, ki sta navedena v obvestilu FURS.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Storilca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se storilcu neplačani globi v skupnem znesku 1.200,00 EUR, ki se nista mogli izterjati po pravilih upravne izvršbe, nadomestita z zaporom v trajanju 12 dni ter da iz obvestila Finančne uprave Republike Slovenije, Finančni urad Ljubljana, o obstoju okoliščin za odreditev nadomestnega zapora številka DT 000/2024-1 z dne 5. 9. 2024 izhaja, da sta bili storilcu izrečeni globi: 1) 600,00 EUR s plačilnim nalogom Finančne uprave Republike Slovenije številka 71010-9066-2017-2, ki je postal pravnomočen 19. 3. 2018 in izvršljiv 20. 4. 2018 ter 2) 600,00 EUR s plačilnim nalogom Finančne uprave Republike Slovenije številka 71010-8949-2017-2, ki je postal pravnomočen 18. 5. 2018 in izvršljiv 21. 6. 2018.

2.Proti sklepu se pravočasno pritožuje storilec po zagovorniku zaradi kršitev določb o nadomestnem zaporu in odreditvi tega ukrepa. Navaja, da pogoji za odreditev nadomestnega zapora v času izdaje izpodbijanega sklepa niso več obstajali. Storilec je že v izjavi pojasnil, da pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani teče pravdni postopek I P 546/2023, kjer kot tožeča stranka nastopa Republika Slovenija, kot toženi pa storilec in A. A., pri čemer je šlo za tožbo zaradi ugotovitve skupnega premoženja, da bi se lahko izterjale določene terjatve s strani države, vendar pa sta bila med seznamom dolgov tudi predmetni globi, ki naj bi se skušali poravnati na način prodaje skupnega premoženja. Dne 28. 11. 2025 je bila v navedeni pravdni zadevi sklenjena sodna poravnava, po kateri se je storilec zavezal plačati dolg (ki se ne nanaša zgolj na neizterjani globi, se pa nanaša tudi nanju) v 16 zaporednih mesečnih obrokih, tako da so s sklenitvijo sodne poravnave obstoječi pravni naslovi za izvršbo prenehali in predstavlja sodna poravnava nov izvršilni naslov. Neplačani globi torej v času izdaje izpodbijanega sklepa nista več obstajali, saj je prišlo do novacije dolga in je posamezne izvršilne naslove zamenjala sodna poravnava, zato nadomestnega zapora ni mogoče odrediti, ker se nanaša na izvršilni naslov oziroma globo, ki v prvotni obliki ne obstaja več. Napačen je tudi zaključek, da globe ni mogoče izterjati na drugačen način, saj je bila v zavarovanje terjatve v pravdni zadevi ustanovljena hipoteka na nepremičnini na naslovu B., tako da je tudi v primeru, da storilec dolga ne bi poravnal prostovoljno, poskrbljeno za možnost izterjave zaradi ustanovljene hipoteke. Globo je tako mogoče izterjati tudi na način prodaje nepremičnine, na kateri je bila ustanovljena hipoteka s priloženo sodno poravnavo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in postopek odreditve nadomestnega zapora ustavi.

3.Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena v zvezi s 168. členom Zakona o prekrških (ZP-1) ugotavlja, da niso podane kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pritožba storilčevega zagovornika pa tudi ni utemeljena.

4.Pogoje za odreditev nadomestnega zapora ZP-1 določa v 20.a členu, in sicer v prvem odstavku določa pogoje za odreditev nadomestnega zapora v primeru hujših prekrškov. Prvi pogoj je dejstvo, da znesek neplačanih glob znaša najmanj 1.000 EUR, pri čemer je ta prag lahko dosežen s posamično globo ali s seštevkom dveh ali več glob, v ta seštevek pa se vštejejo le globe, izrečene s posamičnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo v višini najmanj 300 EUR. Drugi pogoj za odreditev nadomestnega zapora pa je dejstvo, da neplačane globe ali glob od storilca ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe. Finančna uprava RS mora nadomestni zapor predlagati takoj, ko so izpolnjeni pogoji, torej ko ugotovi, da glob(e) v višini najmanj 1.000 EUR po pravilih upravne izvršbe ni mogoče izterjati.

5.Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče 12. 9. 2024 prejelo obvestilo Finančne uprave Republike Slovenije (Finančni urad Ljubljana) z dne 5. 9. 2024, da obstajajo okoliščine iz 20.a člena ZP-1 za odreditev nadomestnega zapora storilcu, da skupni znesek neplačanih in neizterjanih glob, ki sta bili storilcu izrečeni z dvema plačilnima nalogoma, pri čemer sta bili obe v znesku več kot 300,00 EUR, znaša 1.200,00 EUR ter da so bili v postopku davčne izvršbe izvedeni vsi ukrepi za izterjavo, ki jih lahko opravi davčni organ po upravni poti, vendar izvršba ni bila uspešna oziroma glob ni bilo mogoče izterjati. Glede na to, da sta bili v obvestilu FURS z dne 5. 9. 2024 navedeni globi, ki sta znašali več kot 300,00 EUR na posamičen plačilni nalog, seštevek teh glob pa je znašal 1.200,00 EUR ter da glob ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe, je sodišče prve stopnje povsem pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 20.a člena ZP-1 za odreditev nadomestnega zapora in je na podlagi četrtega odstavka 192.a člena ZP-1 storilcu poslalo pisno obvestilo o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora z dne 18. 12. 2024.

6.Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za odreditev nadomestnega zapora, se postopek odreditve nadomestnega zapora ustavi le, če storilec poravna skupni znesek neizterjanih glob na račun FURS, o čemer je bil storilec poučen že v obvestilu o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora z dne 18. 12. 2024 (sedma alineja petega odstavka 192.a člena ZP-1), nato pa še v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ob pojasnjenem storilčev zagovornik z zgoraj povzetimi pritožbenimi navedbami (o sklenjeni sodni poravnavi, novaciji dolga in novem izvršilnem naslovu ter o zavarovanju terjatve RS z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini) ne more doseči razveljavitve izpodbijanega sklepa in ustavitve tega postopka, saj iz njih ne izhaja, da je bilo na tej podlagi izvršeno kakršnokoli (delno ali celotno) plačilo, s katerim bi se poravnal znesek glob po plačilnih nalogih, ki sta navedena v obvestilu FURS z dne 5. 9. 2024.

7.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje postopalo skladno z določbami 192.a do 192.c člena ZP-1 in je upoštevalo podatek FURS o skupnem znesku neplačanih glob v višini 1.200,00 EUR. Ob ugotovljenem dejstvu, da je posamična globa znašala več kot 300,00 EUR, je pravilno upoštevalo določbo prvega odstavka 20.a člena ZP-1, po kateri sodišče izvrši sankcijo tako, da za vsakih začetih 100,00 EUR globe določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od 90 dni, tako da je storilcu pravilno določilo 12 dni zapora.

8.Glede na vse navedeno je zato pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

9.Ker storilčev zagovornik s pritožbo ni uspel, bi moral storilec na podlagi določb 147. člena ZP-1 in Zakona o sodnih taksah plačati sodno takso za pritožbeni postopek. Vendar je pritožbeno sodišče, upoštevajoč spisovne podatke o premoženjskem stanju storilca, pridobljene v postopku davčne izvršbe, storilca oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.