Jedro

Stališče izvršitelja, da med stroške, povezane z opravljanjem izvršilnih dejanj spada tudi pot med pisarno izvršitelja, kjer je tudi njegov sedež in njegovimi dislociranimi prostori, kjer hrani zasežene predmete, je zmotno. Odločitev, da bo imel izvrštelj prostore kjer hrani predmete na drugi lokaciji kot sedež pisarne, je zgolj v njegovi domeni. Zato stroški, ki mu nastajajo zaradi potovanj med sedežem pisarne in temi prostori nikoli ne predstavljajo stroškov, do povračila katerih bi bil upravičen.

Izrek

Pritožba izvršitelja F.S. se kot neutemeljena zavrne.

Pritožnik je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršitelju F.S. priznajo in izplačajo stroški hrambe osebnega vozila Citroen C3 1.4 (122 dni x 15,33 točk x 0,2086) v višini 390,14 EUR in stroški obračuna naročniku (20 točk) v višini 4,17 EUR, na kar je odmerilo tudi 20% DDV v višini 78,86 EUR. Priglašene potne stroške za vrnitev predmeta in stroške porabe časa za vrnitev predmeta pa je zavrnilo.

Proti sklepu se je pritožil izvršitelj. Kakor navaja, se pritožuje zoper zavrnilni del sklepa. Potni stroški in poraba časa za vrnitev predmetov so bili izkazani že s predložitvijo potrdila o prevzemu stvari, iz katerega, poleg navedbe predmeta, ki se vrača, izhaja tudi čas in kraj prevzema. Vsa okrajna sodišča, ki delujejo pod okriljem Okrožnega sodišča v Kopru pa je pisno obvestil o kraju, kjer kot izvršitelj hrani zasežene predmete.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Uradni list RS št. 18/2003) v 11. členu določa, da je izvršitelj upravičen do povračila izdatkov za prevozne stroške, do dnevnice in dejanskih stroškov za prenočevanje, če so ti stroški povezani z opravljanjem izvršilnih dejanj. Stališče izvršitelja, da med take stroške spada tudi pot med pisarno izvršitelja, kjer je tudi njegov sedež in njegovimi dislociranimi prostori, kjer hrani zasežene predmete, je zato zmotno. Odločitev, da bo imel izvrštelj prostore kjer hrani predmete na drugi lokaciji kot sedež pisarne, je zgolj v njegovi domeni. Zato stroški, ki mu nastajajo zaradi potovanj med sedežem pisarne in temi prostori nikoli ne predstavljajo stroškov, do povračila katerih bi bil upravičen.

Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče ob uporabi določbe 168. člena Zakona o prekrških ZP-1 pritožbo pritožnika kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o naložitvi sodne takse za pritožbo je višje sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1. Pritožniku bo sodna taksa v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1) odmerjena s posebnim plačilnim nalogom sodišča pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji.