Jedro

Pravni standard "znatnejša škoda" je treba ovsebiniti za vsak primer posebej, kar pomeni, da je potrebna najprej ugotovitev zneska pričakovane škode, nato pa primerjava tega zneska z dolžnikovimi premoženjskimi razmerami, vrednostjo terjatve, upnikovimi interesi ter drugimi okoliščinami primera.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep prve stopnje.

Predlog upnika za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za odlog izvršbe.

Zoper ta sklep se pritožujeta dolžnika in predlagata spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Zatrjujeta, da iz pritožbi priloženega cenilnega mnenja izhaja, da je stanje nepremičnine tako, da na sami nepremičnini v času, ko naj bi se odločalo, ni nobenih znakov, da bi kdaj obstajala kaka pot. Teren, po katerem naj bi potekala pot, je normalno zatravljen, tako bi bil morda možen transport kmečkih vozil, pa še to zgolj ob suhem vremenu. Glede na stanje poti nepremičnine ni mogoče izkoriščati za prevoze, saj bi vsak poseg za dolžnika predstavljal znatnejšo škodo. Gre namreč za zemljišče, ki je kultiviran vrt, vožnje pa bi se izvrševale tudi v neposredni bližini stanovanjske hiše. Zemljišče bi se razoralo in uničilo, vzpostavitev prejšnjega stanja pa bi predstavljalo velike stroške.

Upnik je odgovoril na pritožbo, pri čemer zanika pritožbene trditve in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema stališče prvostopnega sodišča, da dolžnika nista izkazala, da bi z izvršbo pretrpela znatnejšo škodo.

Pravni standard "znatnejša škoda" je treba namreč ovsebiniti za vsak primer posebej, kar pomeni, da je potrebna najprej ugotovitev zneska pričakovane škode, ki ga nato primerjamo z dolžnikovimi premoženjskimi razmerami, vrednostjo terjatve, upnikovimi interesi ter drugimi okoliščinami primera. Dolžnika ne le da nista navedla svojih premoženjskih razmerij, vrednosti terjatve ter drugih okoliščin pomembnih za oceno, ali bi šlo za škodo, ki je znatnejša, marveč nista pojasnila niti v čem konkretno naj bi bila škoda in še manj navedla znesek te pričakovane škode. Vseskozi, tudi v pritožbi, govorita le o znatnejši škodi, ki naj bi nastala z vožnjo po njunem zemljišču. Znatnejše škode pa ne predstavlja niti prikrajšanje, ki naj bi nastalo z izpolnitvijo obveznosti povrniti upniku pravdne stroške v znesku 24.495,00 SIT. S plačilom teh stroškov bosta namreč dolžnika izpolnila zgolj svojo obveznost, ki izhaja iz pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. Drugačno (široko) tolmačenje pravnega standarda bi pomenilo, da bi bil z vsako izpolnitvijo obveznosti po izvršilnem naslovu, ki vselej predstavlja za dolžnika določeno prikrajšanje, izpolnjen eden od obeh pogojev za odložitev izvršbe.

Pritožbeno sodišče je tako zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje.

Ker je pritožba zoper sklep enostransko pravno sredstvo (381. člen ZPP), so bili stroški nastali z odgovorom na pritožbo nepotrebni.

Zato je sodišče zavrnilo upnikov predlog za povrnitev teh stroškov (1. odst. 155. in 1. odst. 166. člena ZPP).