Jedro

Izvršitelj, ki je isti dan, ko je prejel pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi, to je dne 10. 2. 2015, že opravil rubež premičnin, je res ravnal v skladu z namenom, da upniku zagotovi poplačilo njegove terjatve, vendar je v celoti spregledal zakonsko pravico upnika, da je o rubežu obveščen in pri rubežu prisoten. Pri tem je treba upoštevati, da je upnik tisti, ki s svojim dispozitivnim ravnanjem predlaga začetek teka izvršilnega postopka in predlaga sredstva izvršbe, oziroma tudi posamezne predmete izvršbe. Presoja izvršitelja, katere predmete je smiselno zarubiti, je morda drugačna od presoje upnika, ki se zavzema za posestno zastavno pravico na premičninah, zato bi bil lahko izid rubeža ob obvestilu upniku o izvedbi rubeža in njegovi prisotnosti pri rubežu tudi drugačen, saj bi lahko bile zarubljene druge premičnine, morebiti tudi s pridobitvijo posestne zastavne pravice.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v izreku navedeni znesek izvršitelju priznanih stroškov „40,26 EUR“ nadomesti z zneskom „63,26 EUR“.

II. V preostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem zavrnilnem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Izvršitelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršitelju prizna plačilo za delo in stroške v višini 40,26 EUR, v presežku pa je glede zahtevanega plačila, predlog izvršitelja zavrnilo.

2. Zoper zavrnilni del uvodoma navedenega sklepa se pravočasno pritožuje izvršitelj F. P., brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbi podrobneje opisuje razloge, zakaj je ob prejemu zadeve dne 10. 2. 2015 ravnal tako, da je brez obvestila upniku, upnik se na telefonske klice naj ne bi odzval, nemudoma opravil rubež premičnih stvari, ki ima četrti vrstni red vpisa v Register zastavnih pravic na premičninah. Pojasnjuje, da gre za premičnine visoke vrednosti (čez 156.800,00 EUR), zaradi česar ni nikakršne bojazni, da terjatev upnika s pripadki z njihovo prodajo ne bi bila v celoti poplačana. Po opravi tega rubeža je bilo nad dolžnikom opravljenih še več rubežev, za terjatve v približni višini 2.000.000,00 EUR, s katerimi so bile zarubljene prav vse ostale premičnine. Če izvršitelj ne bi ravnal tako kot je, upnik zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom dne 2. 3. 2015, ne bi imel nobene možnosti za poplačilo svoje terjatve. Prav zaradi hitrega ukrepanja izvršitelja upnik sedaj razpolaga z ločitveno pravico, ki jo bo v stečajnem postopku nad dolžnikom lahko uveljavil in dosegel poplačilo svoje terjatve. Nezarubljenega premoženja dolžnika ob začetku stečajnega postopka praktično ni in s tem tudi ne stečajne mase za poplačilo ostalih terjatev. Ocenjuje, da oprava rubeža za upnika ne pomeni povzročitve nepotrebnih stroškov, ampak ravno nasprotno, saj je z njim šele pridobil realne možnosti za poplačilo terjatve. Morebitni odlog izvršbe, ki bi ga lahko sicer predlagal upnik, pa bi za upnika v navedenih okoliščinah pomenil absolutno nezmožnost poplačila terjatve. Meni, da je višina stroškov priglašena v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik o tarifi), pri čemer izvršitelju pripadajo še potni stroški, ki upniku niso bili zaračunani. Sodišču predlaga, da izda sklep, s katerim se izvršitelju v celoti priznajo stroški uspešno opravljenega rubeža v znesku 447,56 EUR in naložijo v plačilo upniku. Zahteva, povrnitev stroškov sodne takse za pritožbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki naj se naložijo v plačilo upniku.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Izvršitelj z neuspešnim poskusom obvestitve upnika po telefonu ni zadostil kriteriju iz tretjega odstavka 82. člena ZIZ oziroma prvega odstavka 49. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, saj upnika ni obvestil o času in kraju rubeža in ga opozoril, da bo rubež opravljen tudi, če se ga upnik ne bo udeležil. Takšno obvestilo bi na podlagi prvega in drugega odstavka 50. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, ta moral upniku poslati priporočeno po pošti ali pa ga sam neposredno vročiti po določbah ZPP o navadnem vročanju tako, da bi ga naslovnik, torej upnik prejel najmanj tri dni pred opravo dejanja. Izvršitelj, ki je isti dan, ko je prejel pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi, to je dne 10. 2. 2015, že opravil rubež premičnin, je res ravnal v skladu z namenom, da upniku zagotovi poplačilo njegove terjatve, vendar je v celoti spregledal zakonsko pravico upnika, da je o rubežu obveščen in pri rubežu prisoten. Pri tem je treba upoštevati, da je upnik tisti, ki s svojim dispozitivnim ravnanjem predlaga začetek teka izvršilnega postopka in predlaga sredstva izvršbe, oziroma tudi posamezne predmete izvršbe. Presoja izvršitelja, katere predmete je smiselno zarubiti, je morda drugačna od presoje upnika, ki se zavzema za posestno zastavno pravico na premičninah, zato bi bil lahko izid rubeža ob obvestilu upniku o izvedbi rubeža in njegovi prisotnosti pri rubežu tudi drugačen, saj bi lahko bile zarubljene druge premičnine, morebiti tudi s pridobitvijo posestne zastavne pravice.

6. Pravilen je prvostopenjski zaključek o tem, da izvršitelj ni ravnal v skladu z določbami ZIZ in Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, saj upnika o izvedbi rubeža sploh ni obvestil. Zato je njegovo razpravljanje o tem, da je bil rubež uspešno izveden, ob tem ko ni mogoče izključiti, da bi bil lahko rubež ob zagotovitvi pravice upnika do prisotnosti, z vidika upnika, kot gospodarja izvršilnega postopka, še uspešnejši, neutemeljeno in mu zaradi neupoštevanja pravice upnika, da v postopku aktivno sodeluje, ni mogoče priznati nagrade za opravo rubeža. Kljub temu pa je v posledici izvedenega rubeža upnik pridobil ločitveno pravico na premičninah, ki je vpisana v uradni register, ki jo bo lahko uspešno uveljavljal v stečajnem postopku zoper dolžnika, zato sodišče druge stopnje ocenjuje, da je treba izvršitelju priznati nagrado za vložitev zahteve za vpis rubeža ter prepoved odtujitve v uradni register (znesek 10,50 EUR po tar. št. 2 Pravilnika o tarifi) in 22 % DDV v tej zvezi (2,31 EUR) ter stroške za račun AJPES-a za vpis v uradni register (znesek 10,19 EUR). Skupno je sodišče druge stopnje tako izvršitelju priznalo dodatne stroške v znesku 23,00 EUR, zato skupen znesek izvršitelju priznanih stroškov znaša 63,26 EUR, namesto 40,26 EUR, kolikor jih je izvršitelju priznalo sodišče prve stopnje.

7. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi izvršitelja delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje ustrezno spremenilo, kot izhaja iz izreka, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu zavrnilnega dela potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Izvršitelj je s pritožbo uspel le v neznatnem delu, zato na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ ni upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov in jih krije sam.