10. 4. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Irene Bida, Tomaj, in drugih, ki jih zastopa Ksenija Ocvirk, odvetnica v Ljubljani, na seji 10. aprila 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 3. člena Odloka o predkupni pravici Občine Sežana (Uradni list RS, št. 131/03) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki izpodbijajo 3. člen Odloka o predkupni pravici Občine Sežana (v nadaljevanju Odlok), ki določa, da lahko občina izven poselitvenih območij iz 2. člena Odloka uveljavlja predkupno pravico na nepremičninah le v primerih, če je tam predvidena gradnja infrastrukturnih objektov in omrežij. Izpodbijani Odlok naj bi bil v neskladju s 85. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – ZUreP-1) in z 2. členom ter s tretjim odstavkom 153. člena Ustave. Pobudniki utemeljujejo pravni interes z zatrjevanjem, da so sprejeli ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč, za katera naj bi veljal izpodbijani Odlok. Iz Odloka naj ne bi izhajalo, v kakšnem obsegu lahko Občina Sežana (v nadaljevanju Občina) uveljavlja predkupno pravico na teh zemljiščih. Prav tako naj na teh zemljiščih ne bi bila predvidena gradnja infrastrukturnih objektov in omrežij. Pobudniki menijo, da Odlok v izpodbijanem delu Občini omogoča arbitrarno uveljavljanje predkupne pravice, zato predlagajo njegovo odpravo.

2.Ustavno sodišče je na podlagi 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) pristojno presojati ustavnost in zakonitost predpisov in drugih splošnih aktov. V sklepu št. U-I-86/04 z dne 22. 9. 2005 (Uradni list RS, št. 90/05 in 11/06 - popr.) je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da so akti, s katerimi občine zaradi zavarovanja izvedbe prostorskih ureditev začasno določijo z zakonom predvidene ukrepe, po svoji naravi posamični akti. V primeru aktov, s katerimi občine določijo območja predkupne pravice, gre za podoben primer. Z njimi so namreč določena območja predkupne pravice tako natančno, da je mogoče mejo območja prikazati v zemljiškem katastru in jo določiti v naravi.

3.Izpodbijana določba Odloka ni predpis, saj iz njene vsebine izhaja, da ureja posamična razmerja. Odlok na zemljiščih odreja konkretno omejitev, ki so jo dolžni spoštovati vsi naslovniki izpodbijanega akta, ki poimensko sicer niso določeni, vendar jih je mogoče ugotoviti. Pobudniki zmotno menijo, da območja izven poselitvenih območij, kjer lahko občina uveljavlja predkupno pravico, niso določena. Takšna območja, kjer je predvidena gradnja infrastrukturnih objektov in omrežij, se določijo v prostorskih aktih občine. V izpodbijanem delu ima Odlok zato pravno naravo generalne odločbe. Kljub temu, da je ta določba sprejeta v obliki predpisa, je še vedno individualni upravni akt, ki se nanaša na konkretno določen primer in na določene posameznike oziroma določene organizacije, ki sicer niso poimensko navedeni, ne pa na nedoločeno število abstraktnih primerov. Odlok tako v izpodbijanem delu ureja posamična razmerja, čeprav ga je v obliki predpisa sprejel Občinski svet Občine. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

4.Zakonitost aktov organov lokalnih skupnosti, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja, se presoja v upravnem sporu (četrti odstavek 5. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 – v nadaljevanju ZUS-1). Pobudniki zato lahko izpodbijajo 3. člen Odloka s tožbo pri Upravnem sodišču v roku trideset dni od vročitve tega sklepa (četrti odstavek 23. člena ZUS-1).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik