Jedro

Z nobenim od sklepom, zoper katere želi tožnik vložiti revizijo, ni bila ugotovljena ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu ZUS-1. ZUS-1 pa dopušča revizijo le zoper take akte, zato postopek v zvezi z revizijo zoper navedene sklepe nima verjetnih izgledov za uspeh.

Odločitev tožene stranke v delu, ki se nanaša na zavrženje tožnikove prošnje za vložitev revizije temelji na ugotovitvi, da je tožnik predhodno že vložil prošnjo za vložitev revizije zoper sodbe in je bilo o njegovi prošnji že odločeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev revizije zoper sklepe Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani: opr. št. I U 1201/2010-13 z dne 13. 10. 2010, opr. št. I U 170/2009-38 z dne 15. 10. 2010 in opr. št. I U 1381/2010-6 z dne 13. 10. 2010 (1. točka izreka). V 2. točki izreka je prošnjo tožnika v delu, ki se nanaša na dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev revizije zoper sodbe Upravnega sodišča RS v Ljubljani: opr. št. I U 1286/2010-5 z dne 6. 10. 2010, opr. št. I U 1382/2010-6 z dne 13. 10. 2010, opr. št. I U 1384/2010-5 z dne 13. 10. 2010, opr. št. I U 1385/2010-6 z dne 13. 10. 2010, opr. št. I U 1386/2010-6 z dne 13. 10. 2010, opr. št. I U 1387/2010-5 z dne 13. 10. 2010 in opr. št. I U 1388/2010-7 z dne 13. 10. 2010 zavrgla (2. točka izreka). V skladu z načelom ekonomičnosti postopka je vpogledala v zgoraj navedene spise Upravnega sodišča RS ter iz njih pridobila kopije sodb in sklepov glede katerih tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč.

Tožena stranka je opravila tudi presojo procesne sposobnosti tožnika in ocenila, da tožnik v predmetni zadevi dodelitve brezplačne pravne pomoči lahko sam nastopa in opravlja dejanja v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči. Svojo odločitev je oprla na določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/04 s spremembami). Ugotavlja, da je bila s sklepom Upravnega sodišča RS v Ljubljani opr. št. I U 1201/2010-13 z dne 13. 10. 2010 zavržena tožnikova tožba zoper odločbo tožene stranke opr. št. Bpp 106/2010 z dne 8. 7. 2010, s sklepom opr. št. I U 170/2009 z dne 15. 10. 2010 je bil zavrnjen tožnikov ugovor zoper plačilni nalog opr. št. I U 170/2009 z dne 29. 9. 2010, s sklepom opr. št. I U 1381/2010 z dne 13. 10. 2010 pa je bila zavržena tožnikova tožba zoper odločbo tožene stranke opr. št. Bpp 96/2010 z dne 19. 7. 2010. Tožena stranka je na podlagi vpogleda v navedene spise ugotovila, da z nobenim od sklepov ni bila ugotovljena ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu tega zakona, Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) pa dopušča revizijo le zoper take sklepe, s katerimi se izreče upravni akt za ničen. Ugotavlja tudi, da tožnik v vloženi reviziji zoper navedene sklepe ni navedel ničnostnih razlogov v smislu 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Glede na navedeno tožena stranka ocenjuje, da postopek z revizijo zoper navedene sklepe Upravnega sodišča RS v Ljubljani nima verjetnih izgledov za uspeh, kar pomeni, da tožnik ne izpolnjuje vsebinskega pogoja iz 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZBPP.

Na podlagi vpogleda v vpisnik brezplačne pravne pomoči je tožena stranka ugotovila, da je tožnik za sodbe, navedene v 2. točki izreka, že vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč za vložitev revizij in je bilo o njegovi prošnji odločeno z odločbo Bpp 192/2010 z dne 11. 11. 2010, s katero je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena. Svojo odločitev opira tudi na določbo 2. odstavka 34. člena ZBPP v povezavi s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP, po kateri organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se v isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek ali če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Glede na to, da se v obravnavani zadevi dejansko stanje in pravna podlaga nista spremenili, je tožena stranka prošnjo v tem delu zavrgla.

Tožnik se ne strinja z odločitvijo tožene stranke in smiselno predlaga, naj sodišče njegovi tožbi ugodi. Prosi za dodelitev nujne oziroma posebne brezplačne pravne pomoči, ker meni, da bi lahko le s pomočjo odvetnika uresničil pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave Republike Slovenije. Navaja, da je splošno znano, da je zaradi dolgoletne diskriminacije in splošnega nasilja oblasti brez premoženja, denarja in pravdne sposobnosti, razpolaga le z denarnimi sredstvi v višini 70% zakonsko določene minimalne plače. Predlaga tudi, naj se naslovno sodišče prostovoljno izloči in se tožbo dodeli v reševanje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Odločitev k prvi točki izreka izpodbijane odločbe: Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno presodila okoliščine, da z nobenim od sklepom, zoper katere želi tožnik vložiti revizijo, ni bila ugotovljena ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu ZUS-1. Pravilno je tudi presodila, da ZUS-1 dopušča revizijo le zoper take akte, torej zoper sklepe, s katerimi se izreče upravni akt za ničen. ZUS-1 v 95. členu namreč določa, da lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila ugotovljena ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu tega zakona, ter da revizije zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni v sporih, v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo in da se v postopku za revizijo zoper sklep smiselno uporabljajo določbe tega zakona o reviziji zoper sodbo. Sodnik poročevalec Vrhovnega sodišča pa v skladu z 89. členom ZUS-1 prepozno ali nepopolno revizijo zavrže s sklepom, nedovoljeno revizijo pa senat vrhovnega sodišča. Glede na navedeno je po presoji sodišča tožena stranka pravilno presodila, da postopek v zvezi z revizijo zoper navedene sklepe nima verjetnih izgledov za uspeh, zato tožnik ne vsebuje vsebinskega pogoja iz 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZBPP.

Obrazložitev k drugi točki izreka izpodbijane odločbe: Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke o zavrženju tožnikove prošnje za vložitev revizije ( 2. točki izreka) pravilna in na zakonu utemeljena. Po določbi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni stvari že vodi upravni ali sodni postopek ali če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanja ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Odločitev tožene stranke temelji na pravilni ugotovitvi, da je tožnik že vložil prošnjo za vložitev revizije zoper sodbe, navedene v 2. točki izreka, in je bilo o njegovi prošnji že odločeno. Zato je tožena stranka ob ugotovitvi, da se dejansko stanje in pravna podlaga v obravnavani zadevi nista spremenila, pravilno uporabila 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP.

Tožbeni ugovor, da razpolaga dejansko le z denarnimi sredstvi v višini 70% zakonsko določene minimalne plače, na odločitev v zadevi ne more vplivati. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora tožnik namreč izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj. Zato samo slabo finančno stanje tožnika na odločitev ne more vplivati, poleg tega pa tožniku sodišče še pojasnjuje, da se administrativne in sodne prepovedi pri ugotavljanju lastnega dohodka glede na določbe ZBPP in določbe Zakona o socialnem varstvu ne morejo upoštevati.

Tožnik je v tožbi tudi predlagal, naj se sodišče izloči in se zadeva dodeli v reševanje Državnemu zboru Republike Slovenije. Izločitev sodišča Zakon o pravdnem postopku, ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1, ki se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporablja, ne pozna. Poleg tega po veljavni zakonodaji Republike Slovenije drugega stvarno pristojnega sodišča za reševanje upravnih sporov s področja brezplačne pravne pomoči ni. Zato tudi ni podlage v zakonu, da bi se zadevo lahko odstopilo v reševanje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Tožnik je v tožbi tudi predlagal, naj se mu dodeli nujna oziroma izredna brezplačna pravna pomoč. O tej njegovi prošnji je organ za brezplačno pravno pomoč že odločil z odločbo opr. št. Bpp 241/2010 z dne 17. 1. 2011 in je njegovo prošnjo zavrnil.