Jedro

Dolžnica je s svojim ugovorom zoper sklep o izvršbi v okviru zakonskih možnosti uspela, v tej fazi postopka namreč ugodnejše odločbe ne more pričakovati. Sodišče prve stopnje pa je odločilo v skladu z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ, zato pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, ni utemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. In 99/00002 - 2 z dne 12. 2. 1999 v delu, s katerim je dovoljena izvršba in odločilo, da bo o zahtevku v pravdnem postopku odločalo Okrajno sodišče v Cerknici.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica. V pritožbi navaja, da je bil postopek že v letu 1998 ustavljen. Pošilja zapisnik, iz katerega izhaja ustavitev postopka, zato meni, da ni dolžna poravnati dolga ter stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ; Ur. l. RS 51/98) sodišče v primeru, ko dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti, razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo ter nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. V obravnavani zadevi je dolžnica zoper sklep o izvršbi ugovarjala, sodišče prve stopnje pa je njenemu ugovoru ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila izvršba dovoljena ter odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrajnim sodiščem v Cerknici. Dolžnica je torej s svojim ugovorom v okviru zakonskih možnosti uspela, v tej fazi postopka namreč ugodnejše odločbe ne more pričakovati. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je v skladu s citirano določbo 62. člena ZIZ pravilna, zato dolžničina pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče pripominja, da bo sodišča prve stopnje prav v pravdnem postopku obravnavalo utemeljenost tožbenega zahtevka in tudi preizkusilo dolžničino pritožbeno trditev, da ni dolžna poravnati dolga oz. stroškov.

Pritožbeni razlogi torej niso podani; v postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Ur. l. RS 26/99), na katere mora pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.