Jedro

Kršitev določbe 36. člena ZSS, ko Personalna komisija DT ni poslala kandidatom ocene njihovega tožilskega dela, ni bistvena za odločitev o stvari, saj komisija ni poslala ocene nobenemu kandidatu, za vse kandidate pa je ugotovila, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje tožilske službe, kar glede na razpisano mesto v skladu s 3. točko 32. člena ZSS pomeni, da izpolnjujejo pogoje za napredovanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo na 61. seji dne 14.5.1998 napredovala B.B., okrožno državno tožilko, na mesto vrhovne državne tožilke na Državnem tožilstvu Republike Slovenije. Tožena stranka je odločbo sprejela na podlagi predloga ministra za pravosodje z dne 24.4.1998. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita in so bile z njo kršene z ustavo zajamčene pravice in svoboščine, te pa so bile kršene tožeči stranki tudi z izvedenim postopkom pred sprejetjem odločbe. Tožeča stranka se je prijavila na razpis prostega mesta vrhovnega državnega tožilca, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 11 z dne 13.2.1998. Prijavi je priložila vsa potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev razpisa. Na razpis so se prijavili še trije drugi kandidati. Personalna komisija je kršila določbo 1. odstavka 36. člena Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju: ZSS), ki se v skladu s 3. odstavkom 23. člena Zakona o državnem tožilstvu (v nadaljevanju: ZDT) smiselno uporablja za napredovanje tožilcev. Ocena tožilskega dela ni bila poslana toženi stranki in tako ji ni bilo omogočeno, da zoper njo ugovarja v roku 8 dni. S tem so ji bile kršene pravice do zakonitega pravnega varstva. Razpis, ki je bil objavljen v uradnem listu, ni v skladu z ZDT. Razpis je bil objavljen za prosto mesto vrhovnega državnega tožilca za področje organiziranega in mednarodnega kriminala na Državnem tožilstvu RS, to delovno mesto pa v času razpisa ni bilo sistemizirano in ni obstojalo. Kateri naj bi bili posebni pogoji za navedeno delovno mesto, iz razpisa ni razvidno in je bilo torej to prepuščeno personalni komisiji in ministru. Razpis torej ni bil skladen z zakonom, saj morajo biti vsi pogoji znani prijaviteljem v času prijave. Personalna komisija je tik pred izborom vrhovnega državnega tožilca spremenila poslovnik in je tako bila tožeča stranka postavljena v neenakopraven položaj proti ostalim kandidatom, predvsem pa proti izbrani kandidatki. Glede na navedeno tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je napredovala B.B. na mesto vrhovne državne tožilke na podlagi 17. in 23. člena ZDT in v skladu s predlogom ministra za pravosodje. Na javni razpis za mesto vrhovnega državnega tožilca se je prijavilo več kandidatov.

Ministrstvo za pravosodje je prijave kandidatov posredovalo personalni komisiji, ki je s tajnim glasovanjem in z večino glasov odločila, da je B.B., v skladu s kriteriji iz 29. člena ZSS, najprimernejša kandidatka za razpisano mesto. Mnenje personalne komisije je skrbno proučil minister za pravosodje in v skladu z 18. členom ZDT predlagal kandidatko za napredovanje. Tožena stranka je na podlagi tega predloga izdala izpodbijano odločbo. Personalna komisija je voljen organ, ki je pri svojem delu povsem samostojen. Ministrstvo za pravosodje in tožena stranka na delovanje personalne komisije ne moreta vplivati. Tožena stranka, tako kot ministrstvo za pravosodje, ne pozna konkretnega načina poslovanja personalne komisije. Zato tožena stranka meni, da navedbe tožeče stranke niso utemeljene in predlaga, da se njena tožba zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Napredovanje državnih tožilcev določa 23. člen ZDT. Z imenovanjem na funkcijo pridobi državni tožilec pravico do napredovanja. O napredovanju na višje mesto odloča organ, ki je pristojen za imenovanje državnega tožilca v skladu z določbami ZDT. V kolikor ZDT ne določa drugače, se za napredovanje državnih tožilcev, za določitev kriterijev za izbiro in napredovanje in v postopku za ocenjevanje dela državnih tožilcev smiselno uporabljajo določbe ZSS. Za izdelavo ocene dela za državne tožilce je pristojna personalna komisija.

Tožena stranka je izdala izpodbijano odločbo v skladu z določbo 5. odstavka 23. člena ZDT. Odločba je bila izdana na podlagi obrazloženega predloga ministra za pravosodje št. 122-2/98 z dne 24.4.1998. Minister za pravosodje je svoj predlog podal potem, ko je prejel mnenje personalne komisije, v skladu z določbo 18. člena ZDT. V mnenju personalne komisije so bili kandidati razvrščeni glede na oceno komisije o primernosti za imenovanje ter utemeljitvijo razlogov za sprejeto razvrstitev. Personalna komisija državnega tožilstva je ocenila vse kandidate za razpisano mesto vrhovnega državnega tožilca kot primerne za opravljanje te funkcije. Razvrstila pa jih je na podlagi tajnega glasovanja o izpolnjevanju kriterijev za oceno po 29. členu ZSS. Izvedba postopka za napredovanje do izdaje odločbe je po oceni sodišča v skladu z določbami ZDT.

Pritrditi pa je tožeči stranki, da je personalna komisija kršila določbo 36. člena ZSS, v povezavi s 3. odstavkom 23. člena ZDT, ker ocen tožilskega dela ni poslala kandidatom zaradi možnosti morebitnega ugovora po 2. odstavku 36. člena ZSS. Ta kršitev pa ni bistvena za odločitev o stvari, saj ocene niso bile poslane nobenemu kandidatu, personalna komisija pa je tudi za vse kandidate ugotovila, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje tožilske službe, kar glede na razpisano mesto v skladu s 3. točko 32. člena ZSS pomeni, da izpolnjujejo pogoje za napredovanje. S takim ravnanjem personalne komisije, kljub kršitvi navedene določbe, tožeča stranka ni bila oškodovana oziroma ni bila v njeno škodo favorizirana izbrana kandidatka.

Po oceni sodišča sprememba poslovnika personalne komisije (tajno glasovanje namesto javnega) ne pomeni kršitev postopka imenovanja oziroma napredovanja na mesto vrhovnega državnega tožilca. Sprememba poslovnika je bila sprejeta pred glasovanjem. Člani personalne komisije so tajno glasovali o vseh kandidatih, izid glasovanja pa je bil razglašen in je nespremenjen služil za razvrstitev kandidatov v skladu z 2. odstavkom 20. člena ZDT. Tudi tožeča stranka v tožbi z ničemer ne konkretizira svoje trditve, da je bila s spremembo poslovnika postavljena v neenak položaj proti ostalim kandidatom.

Navedba tožeče stranke, da razpis, obljavljen v Uradnem listu RS, št. 11/98 z dne 13.2.1998 ni v skladu z ZDT, sodišče ni preizkušalo.

Tožeča stranka ni predložila dokazov za svojo trditev, da so bili posebni pogoji za razpisno mesto prepuščeni personalni komisiji in ministru za pravosodje. Iz izpodbijane odločbe, pa tudi predloga ministra za pravosodje, ne izhaja, da je odločitev oprta na posebne pogoje, kot to očita tožeča stranka.

Sodišče je v skladu s 1. odstavkom 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97) zavrnilo tožbo kot neutemeljeno.