Jedro

Obtoženec, ki je zasvojen z alkoholom in je grozil svoji družini z pokončanjem in požigom hiše, kar je že deloma uresničil, je izpolnil pogoje za pripor po 3. točki 2. odstavka 191. čl. ZKP.

Izrek

Pritožba obd. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je senat sodišča prve stopnje obdolžencu podaljšal pripor še za en mesec, to je do vključno 2.11.1993 do 2.30 ure iz razloga po 3. točki 2. odst. 191. člena ZKP, ker je ocenil, da preiskava iz objektivnih razlogov v enem mesecu ni mogla biti končana in da še obstaja priporni razlog kot je obstojal ob odreditvi pripora 2.9.1993. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil obdolženec. Iz vsebine pritožbe je razvidno, da se pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ni pa podal konkreten pritožbeni predlog. Iz vsebine pa izhaja, da se s podaljšanjem pripora ne strinja in torej meni, da bi ga bilo treba odpraviti.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po oceni pritožbenega sodišča priporni razlog t.i. ponovitvene nevarnosti še vedno obstoja, saj iz dosedaj zbranih podatkov izhaja, da je obdolženec zasvojen z alkoholom in da je v takem stanju nevaren za družino, okolico in premoženje. Kljub nasprotnemu navajanju pritožnika pa iz poročila izhaja, da je obtoženec prav tistega dne ko naj bi storil očitana kazniva dejanja svoji družini grozil z pokončanjem in požigom hiše in gospodarskega poslopja, kar je deloma že uresničil. Zato tudi po oceni pritožbenega sodišča obstaja resna nevarnost, da bi obdolženec utegnil uresničiti grožnje s katerimi je grozil, če bi bil na prostosti, torej da bi nadaljeval s kaznivimi dejanji, česar pa mu je treba s priporom preprečiti.

Zaradi tega je pritožbeno sodišče ocenilo, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno ugotovilo in da je na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo zakon, pa je bilo zato treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti. Taka odločitev temelji na določbi 3. odst. 397. člena ZKP v zvezi s 4. čl. Ustavnega zakona Republike Slovenije.