Jedro

Čeprav sodišče prve stopnje potnih stroškov priče še pred zaključkom postopka ni naložilo v plačilo tožniku, ki je predlagal njeno zaslišanje, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je po izdaji sicer še nepravnomočne sodbe, ki jo je pritožbeno sodišče potrdilo, in ob upoštevanju toženčevega neuspeha v sporu, plačilo teh stroškov naložilo tožencu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priči A.A. priznalo potne stroške v znesku 2,58 EUR in jih naložilo v plačilo tožencu.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče mu je povnitev potnih stroškov priči naložilo, ker v sporu ni uspel, pri tem pa opozarja, da sodba sodišča prve stopnje, opr. št. I Ps 26/2014 z dne 17. 9. 2015, s katero je odpravilo izpodbijani odločbi toženca z dne 29. 11. 2013 in z dne 3. 1. 2012 in mu zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje, še ni pravnomočna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku s pritožbo zoper sklep se skladno s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004), smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o obravnavi pred sodiščem druge stopnje.

5. Po preizkusu zadeve v obsegu iz 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi, ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa sicer ni povsem postopalo po določbah ZPP, vendar to na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ni vplivalo.

6. Sodišče prve stopnje je v tem socialnem sporu na tožnikov predlog zaslišalo pričo A.A., ki je po zaslišanju zahteval povračilo potnih stroškov na relaciji B. - C. - B. Tej zahtevi je na podlagi 1. odstavka 242. člena ZPP ugodilo in plačilo potnih stroškov v znesku 2,58 EUR naložilo tožencu.

7. Po določbi 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. V sklepu, s katerim se odmerijo stroški za priče, odredi sodišče, naj se določeni znesek izplača iz predujma. Če predujem ni bil položen, pa naloži stranki, naj plača določeni znesek priči v 8 dneh (3. odstavek 242. člen ZPP).

8. Stroški, ki so potrebni za izvedbo dokazov, torej tudi potni stroški priče, so del pravdnih stroškov. Po 1. odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške. Predhodno pa mora sredstva za izvedbo dokazov po 1. odstavku 153. člena ZPP založiti, oziroma jih plačati tista stranka, ki jih je predlagala.

9. V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni postopalo po 1. odstavku 153. člena ZPP in potnih stroškov priče še pred zaključkom postopka ni naložilo v plačilo tožniku, ki je predlagal zaslišanje priče. Vendar pa to v okoliščinah konkretnega primera ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje po izdaji sicer še nepravnomočne sodbe, ki pa jo je pritožbeno sodišče potrdilo(1) , in ob upoštevanju toženčevega neuspeha v sporu, plačilo potnih stroškov priči naložilo tožencu.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(1) sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 644/2015 z dne 7. 4. 2016.